Page 139 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 139
Prireditveni turizem 139
macˇinom in nimajo nobenega namena privabiti turistov, ali pa bo-
žicˇne sejme, ki so prvenstveno namenjeni domacˇinom, vendar pa
so (nekateri) scˇasoma zaradi vse vecˇjega obiska turistov razvili ve-
lik turisticˇni potencial. Vsekakor pa je tako lokalne kot regionalne
prireditve treba razumeti kot tiste, ki so nelocˇljivo povezane, lahko
bi rekli zrašcˇene, z destinacijo, na kateri potekajo in so v prvi vrsti
namenjene lokalni skupnosti.
Med vecˇje prireditve po portfolio pristopu prištevamo t. i. »hall-
mark prireditve« in »megaprireditve«. To so prireditve, ki so sposob-
ne ustvariti zelo veliko turisticˇno povpraševanje in vrednost. Prire-
ditve tipa hallmark so tiste, ki imajo lahko vecˇ pomenov. Z njiho-
vo opredelitvijo se je prvi ukvarjal Ritchie leta 1984 (v Getz in Page,
2016, str. 598), ki jih je definiral kot »velike enkratne ali ponavljajo-
cˇe se prireditve z dolocˇenim trajanjem, ustvarjene z namenom pou-
dariti prepoznavnost in donosnost turisticˇnih destinacij«, pri cˇemer
so to lahko športne, kulturne, verske, politicˇne prireditve ali festiva-
li. Getz (2005, str. 598–599) je za hallmark prireditve oznacˇil tiste, ki
imajo prav poseben pomen v smislu tradicije, atraktivnosti, kakovo-
sti ali medijske prepoznavnosti, saj gostiteljski destinaciji priskrbijo
posebno konkurencˇno prednost. Kot ugotavljata Getz in Page (2016)
je znacˇilna lastnost teh prireditev njihova prav posebna povezanost
ali tudi odvisnost vsebine prireditve z znacˇilnostmi gostiteljske de-
stinacije. Kot primer takšne prireditve navajata Mardi Gras, ki je zna-
cˇilna prireditev za mesto New Orleans. Prireditev tipa hallmark lah-
ko torej razumemo kot tradicionalno, ponavljajocˇo se prireditev, ki
destinaciji pusti poseben pecˇat, ki postane njen zašcˇitni znak.
Med »megaprireditve« po portfolio pristopu prištevamo obcˇasne
prireditve, ki imajo sposobnost pritegniti zelo veliko turisticˇno pov-
praševanje in vrednost za destinacijo. Veljajo za najvecˇje prireditve,
ki jih je mogocˇe organizirati. Najsplošnejši primer takšne priredi-
tve so olimpijske igre, Svetovno prvenstvo v nogometu, Expo (Getz
in Page, 2016). Merila za oznacˇitev velikosti megaprireditev so bila
prvicˇ dolocˇena leta 1987 na kongresu aiest (Association Internatio-
nale D’Experts Scientifiques Du Tourisme), najstarejšega združenja
strokovnjakov na podrocˇju turizma. Velikostne kategorije so bile ob
dolocˇitvi naslednje: obseg udeležencev (1 milijon), denarna vrednost
(500 milijonov kanadskih dolarjev) in psihološka vrednost, merjena
z ugledom prireditve, ki ga izraža besedna zveza must see. Definicija
oz. razumevanje megaprireditev se je scˇasoma noveliralo, v novej-
macˇinom in nimajo nobenega namena privabiti turistov, ali pa bo-
žicˇne sejme, ki so prvenstveno namenjeni domacˇinom, vendar pa
so (nekateri) scˇasoma zaradi vse vecˇjega obiska turistov razvili ve-
lik turisticˇni potencial. Vsekakor pa je tako lokalne kot regionalne
prireditve treba razumeti kot tiste, ki so nelocˇljivo povezane, lahko
bi rekli zrašcˇene, z destinacijo, na kateri potekajo in so v prvi vrsti
namenjene lokalni skupnosti.
Med vecˇje prireditve po portfolio pristopu prištevamo t. i. »hall-
mark prireditve« in »megaprireditve«. To so prireditve, ki so sposob-
ne ustvariti zelo veliko turisticˇno povpraševanje in vrednost. Prire-
ditve tipa hallmark so tiste, ki imajo lahko vecˇ pomenov. Z njiho-
vo opredelitvijo se je prvi ukvarjal Ritchie leta 1984 (v Getz in Page,
2016, str. 598), ki jih je definiral kot »velike enkratne ali ponavljajo-
cˇe se prireditve z dolocˇenim trajanjem, ustvarjene z namenom pou-
dariti prepoznavnost in donosnost turisticˇnih destinacij«, pri cˇemer
so to lahko športne, kulturne, verske, politicˇne prireditve ali festiva-
li. Getz (2005, str. 598–599) je za hallmark prireditve oznacˇil tiste, ki
imajo prav poseben pomen v smislu tradicije, atraktivnosti, kakovo-
sti ali medijske prepoznavnosti, saj gostiteljski destinaciji priskrbijo
posebno konkurencˇno prednost. Kot ugotavljata Getz in Page (2016)
je znacˇilna lastnost teh prireditev njihova prav posebna povezanost
ali tudi odvisnost vsebine prireditve z znacˇilnostmi gostiteljske de-
stinacije. Kot primer takšne prireditve navajata Mardi Gras, ki je zna-
cˇilna prireditev za mesto New Orleans. Prireditev tipa hallmark lah-
ko torej razumemo kot tradicionalno, ponavljajocˇo se prireditev, ki
destinaciji pusti poseben pecˇat, ki postane njen zašcˇitni znak.
Med »megaprireditve« po portfolio pristopu prištevamo obcˇasne
prireditve, ki imajo sposobnost pritegniti zelo veliko turisticˇno pov-
praševanje in vrednost za destinacijo. Veljajo za najvecˇje prireditve,
ki jih je mogocˇe organizirati. Najsplošnejši primer takšne priredi-
tve so olimpijske igre, Svetovno prvenstvo v nogometu, Expo (Getz
in Page, 2016). Merila za oznacˇitev velikosti megaprireditev so bila
prvicˇ dolocˇena leta 1987 na kongresu aiest (Association Internatio-
nale D’Experts Scientifiques Du Tourisme), najstarejšega združenja
strokovnjakov na podrocˇju turizma. Velikostne kategorije so bile ob
dolocˇitvi naslednje: obseg udeležencev (1 milijon), denarna vrednost
(500 milijonov kanadskih dolarjev) in psihološka vrednost, merjena
z ugledom prireditve, ki ga izraža besedna zveza must see. Definicija
oz. razumevanje megaprireditev se je scˇasoma noveliralo, v novej-
