Page 164 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 164
ijana Sikošek
Preglednica 7.1 Kljucˇni deležniki v poslovnem turizmu
Narocˇniki/organizatorji Podjetja in korporacije
srecˇanj Strokovna združenja in zveze
Ponudniki storitev Javne, vladne/medvladne ustanove
»smerf« organizacije
Udeleženci srecˇanj
Specializirane kongresne storitve na destinaciji: PCO,
kongresna prizorišcˇa, kongresne nastanitve, DMC,
posredniki (KU, PCO), druge kongresne storitve
Druge storitve na destinaciji: turisticˇne storitve,
splošne storitve
Aktivni udeleženci in vabljeni govorci
Pasivni udeleženci
Spremljevalci
164 rabljamo tudi izraza »društva« ali »zveze«. Tretja skupina so organi-
zacije javnega in vladnega sektorja, kamor uvršcˇamo javne ustano-
ve ter vladne in politicˇne institucije, ki tvorijo segment vladnih sre-
cˇanj. Posebno (cˇetrto) skupino predstavljajo izobraževalne, verske,
socialne in vojaške ustanove ali »smerf« (angl. social, military, edu-
cational, religious, fraternal institutions) (Davidson in Rogers, 2006;
Rogers, 2008). Srecˇanja javnih ustanov in organizacij smerf zaradi
njihovih skupnih lastnosti uvršcˇamo v skupino srecˇanj združenj.
Udeleženca poslovnega srecˇanja zaradi poslovne narave potovanja
imenujemo tudi poslovni turist (Rogers, 1998), razumemo pa ga tu-
di kot koncˇnega potrošnika poslovnega srecˇanja (Mair, 2013; Cassar
idr., 2020) oz. potrošnika vseh storitev, ki so vkljucˇene v izvedbo sre-
cˇanja, saj poravnajo kotizacijo za udeležbo na konferenci in trošijo
za druge storitve na gostiteljski destinaciji, kar je temeljnega pome-
na za obstoj poslovnega/kongresnega turizma. Oppermann in Chon
(1997) opozarjata, da je med udeleženci glede na vrsto srecˇanja po-
membna razlika, saj udeleženec korporativnega srecˇanja za razliko
od udeleženca srecˇanja združenja nima možnosti izbire srecˇanja in
destinacije, saj mu jo vnaprej dolocˇi podjetje. Med udeleženci sre-
cˇanj združenj locˇujemo med udeleženci v širšem in ožjem smislu.
V širšem smislu so to udeleženci, ki kongresno destinacijo obišcˇejo
zaradi udeležbe na kongresu skupaj s spremljevalci, ki pogosto po-
membno vplivajo na udeležbo. Takšen tip udeleženca je znacˇilnejši
za srecˇanja združenj. V ožjem smislu pa gre tiste, ki aktivno prispeva-
jo k vsebini konference in so cˇlani združenja ali podjetja (angl. par-
ticipating members) oz. necˇlani združenja (angl. participating non-
Preglednica 7.1 Kljucˇni deležniki v poslovnem turizmu
Narocˇniki/organizatorji Podjetja in korporacije
srecˇanj Strokovna združenja in zveze
Ponudniki storitev Javne, vladne/medvladne ustanove
»smerf« organizacije
Udeleženci srecˇanj
Specializirane kongresne storitve na destinaciji: PCO,
kongresna prizorišcˇa, kongresne nastanitve, DMC,
posredniki (KU, PCO), druge kongresne storitve
Druge storitve na destinaciji: turisticˇne storitve,
splošne storitve
Aktivni udeleženci in vabljeni govorci
Pasivni udeleženci
Spremljevalci
164 rabljamo tudi izraza »društva« ali »zveze«. Tretja skupina so organi-
zacije javnega in vladnega sektorja, kamor uvršcˇamo javne ustano-
ve ter vladne in politicˇne institucije, ki tvorijo segment vladnih sre-
cˇanj. Posebno (cˇetrto) skupino predstavljajo izobraževalne, verske,
socialne in vojaške ustanove ali »smerf« (angl. social, military, edu-
cational, religious, fraternal institutions) (Davidson in Rogers, 2006;
Rogers, 2008). Srecˇanja javnih ustanov in organizacij smerf zaradi
njihovih skupnih lastnosti uvršcˇamo v skupino srecˇanj združenj.
Udeleženca poslovnega srecˇanja zaradi poslovne narave potovanja
imenujemo tudi poslovni turist (Rogers, 1998), razumemo pa ga tu-
di kot koncˇnega potrošnika poslovnega srecˇanja (Mair, 2013; Cassar
idr., 2020) oz. potrošnika vseh storitev, ki so vkljucˇene v izvedbo sre-
cˇanja, saj poravnajo kotizacijo za udeležbo na konferenci in trošijo
za druge storitve na gostiteljski destinaciji, kar je temeljnega pome-
na za obstoj poslovnega/kongresnega turizma. Oppermann in Chon
(1997) opozarjata, da je med udeleženci glede na vrsto srecˇanja po-
membna razlika, saj udeleženec korporativnega srecˇanja za razliko
od udeleženca srecˇanja združenja nima možnosti izbire srecˇanja in
destinacije, saj mu jo vnaprej dolocˇi podjetje. Med udeleženci sre-
cˇanj združenj locˇujemo med udeleženci v širšem in ožjem smislu.
V širšem smislu so to udeleženci, ki kongresno destinacijo obišcˇejo
zaradi udeležbe na kongresu skupaj s spremljevalci, ki pogosto po-
membno vplivajo na udeležbo. Takšen tip udeleženca je znacˇilnejši
za srecˇanja združenj. V ožjem smislu pa gre tiste, ki aktivno prispeva-
jo k vsebini konference in so cˇlani združenja ali podjetja (angl. par-
ticipating members) oz. necˇlani združenja (angl. participating non-
