Page 163 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 163
Poslovni turizem ali kongresna dejavnost 163
javnosti, ko je bila potreba po poslovnih potovanjih in srecˇanjih
vedno vecˇja, in sicer tako v zahodni Evropi kot Združenih državah
Amerike. Kasneje, v 70-ih letih prejšnjega stoletja, se ta trend prene-
se še v Azijo, Avstralijo in Afriko. Za to obdobje sta poleg narašcˇanja
števila poslovnih srecˇanj znacˇilna tudi razvoj kongresne infrastruk-
ture in kongresnih ponudnikov oz. storitev ter pojav sistematicˇne-
ga spremljanja razvoja kongresne dejavnosti (Spiller, 2002; Rogers,
2008).
Poslovna srecˇanja so stara toliko kot cˇloveštvo, spreminjala so se
v odvisnosti od gospodarskega in tehnološkega razvoja, ves cˇas pa
izkazujejo veliko cˇlovekovo potrebo po medsebojni izmenjavi idej,
znanja in izkušenj ter težnjo, da srecˇanje prispeva nove dogovore,
znanje in izhodišcˇa za nadaljnji razvoj, kar štejemo kot kljucˇen pri-
spevek poslovnih srecˇanj in poslovnih potovanj. Ob tem se sprašu-
jemo, ali ni morda prav zaradi svoje specificˇnosti poslovni turizem
najstarejša oblika turizma, saj so ljudje najprej zacˇeli potovati zaradi
nujnosti menjave dobrin in znanja, medtem ko se kategorija proste-
ga cˇasa, ki je nujna sestavina prostocˇasnega turizma, pojavi kasneje.
Kljucˇni deležniki v poslovnem turizmu
Osnovni produkt v poslovnem turizmu je poslovno srecˇanje ne gle-
de na vrsto. Oblikujejo ga narocˇniki srecˇanj in ponudniki kongresnih
storitev, nanj pa s svojimi pricˇakovanji vplivajo tudi kongresni ude-
leženci, ki predstavljajo kljucˇne deležnike v poslovnem turizmu (Si-
košek, 2017). Prikazani so na v preglednici 7.1.
Narocˇniki/organizatorji srecˇanj so v poslovnem turizmu obicˇajno
organizacije in podjetja, ki jih obravnavamo tudi kot pobudnike za
organizacijo srecˇanj. Davidson in Rogers (2006) navajata, da so orga-
nizacije ustvarjalci povpraševanja po konferencah, ki pobudo spro-
žijo zaradi potrebe po srecˇanju svojih cˇlanov ali zaposlenih na dolo-
cˇenem mestu in v dolocˇenem cˇasu. Narocˇnike oz. pobudnike srecˇanj
v osnovi delimo v štiri skupine (Rogers, 1998; Swarbrooke in Hor-
ner, 2001; Davidson in Rogers, 2006; Mair, 2013), razlika med njimi
nastaja v poslovni usmerjenosti (profitno/neprofitno). Obicˇajno sta
v praksi najpogostejši dve skupini. Prvo obicˇajno sestavljajo profi-
tno usmerjena podjetja in korporacije, ki tvorijo segment korporativ-
nih srecˇanj. Drugo skupino predstavljajo profesionalna združenja ali
zveze združenj, ki združujejo posameznike podobnih profesionalnih
usmeritev in tvorijo srecˇanja združenj. V Sloveniji za združenje upo-
javnosti, ko je bila potreba po poslovnih potovanjih in srecˇanjih
vedno vecˇja, in sicer tako v zahodni Evropi kot Združenih državah
Amerike. Kasneje, v 70-ih letih prejšnjega stoletja, se ta trend prene-
se še v Azijo, Avstralijo in Afriko. Za to obdobje sta poleg narašcˇanja
števila poslovnih srecˇanj znacˇilna tudi razvoj kongresne infrastruk-
ture in kongresnih ponudnikov oz. storitev ter pojav sistematicˇne-
ga spremljanja razvoja kongresne dejavnosti (Spiller, 2002; Rogers,
2008).
Poslovna srecˇanja so stara toliko kot cˇloveštvo, spreminjala so se
v odvisnosti od gospodarskega in tehnološkega razvoja, ves cˇas pa
izkazujejo veliko cˇlovekovo potrebo po medsebojni izmenjavi idej,
znanja in izkušenj ter težnjo, da srecˇanje prispeva nove dogovore,
znanje in izhodišcˇa za nadaljnji razvoj, kar štejemo kot kljucˇen pri-
spevek poslovnih srecˇanj in poslovnih potovanj. Ob tem se sprašu-
jemo, ali ni morda prav zaradi svoje specificˇnosti poslovni turizem
najstarejša oblika turizma, saj so ljudje najprej zacˇeli potovati zaradi
nujnosti menjave dobrin in znanja, medtem ko se kategorija proste-
ga cˇasa, ki je nujna sestavina prostocˇasnega turizma, pojavi kasneje.
Kljucˇni deležniki v poslovnem turizmu
Osnovni produkt v poslovnem turizmu je poslovno srecˇanje ne gle-
de na vrsto. Oblikujejo ga narocˇniki srecˇanj in ponudniki kongresnih
storitev, nanj pa s svojimi pricˇakovanji vplivajo tudi kongresni ude-
leženci, ki predstavljajo kljucˇne deležnike v poslovnem turizmu (Si-
košek, 2017). Prikazani so na v preglednici 7.1.
Narocˇniki/organizatorji srecˇanj so v poslovnem turizmu obicˇajno
organizacije in podjetja, ki jih obravnavamo tudi kot pobudnike za
organizacijo srecˇanj. Davidson in Rogers (2006) navajata, da so orga-
nizacije ustvarjalci povpraševanja po konferencah, ki pobudo spro-
žijo zaradi potrebe po srecˇanju svojih cˇlanov ali zaposlenih na dolo-
cˇenem mestu in v dolocˇenem cˇasu. Narocˇnike oz. pobudnike srecˇanj
v osnovi delimo v štiri skupine (Rogers, 1998; Swarbrooke in Hor-
ner, 2001; Davidson in Rogers, 2006; Mair, 2013), razlika med njimi
nastaja v poslovni usmerjenosti (profitno/neprofitno). Obicˇajno sta
v praksi najpogostejši dve skupini. Prvo obicˇajno sestavljajo profi-
tno usmerjena podjetja in korporacije, ki tvorijo segment korporativ-
nih srecˇanj. Drugo skupino predstavljajo profesionalna združenja ali
zveze združenj, ki združujejo posameznike podobnih profesionalnih
usmeritev in tvorijo srecˇanja združenj. V Sloveniji za združenje upo-
