Page 165 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 165
Poslovni turizem ali kongresna dejavnost 165
members) in pasivni udeleženci (angl. non-participating members).
Udeleženci, ki jih ne spremljajo spremljevalci, so znacˇilni za korpo-
rativna srecˇanja.
Ponudniki v poslovnem turizmu so specializirani za izvajanje kon-
gresnih storitev na gostiteljski destinaciji in se zaradi organizacije
srecˇanja povezujejo tudi z drugimi ponudniki storitev (Swarbroo-
ke in Horner, 2001; Rogers, 2008). Vezni cˇlen med ponudniki in na-
rocˇniki predstavljajo posredniki (angl. intermediaries) (Davidson in
Rogers, 2006). Specializirani ponudniki v kongresnem turizmu, ki
delujejo na kongresni destinaciji, so ponudniki kongresnih prizo-
rišcˇ, profesionalni kongresni organizator (angl. professional congress
organizer), destinacijska kongresna agencija (angl. destination ma-
nagement company), ponudniki (kongresnih) nastanitev, ponudniki
drugih kongresnih storitev (specializirane storitve keteringa, agen-
cije za organizacijo dogodkov, iskanje prizorišcˇ, ponudniki kongre-
snotehnicˇnih storitev) in posredniki, med katerimi je najznacˇilnejši
ponudnik kongresni urad.
Kongresno prizorišcˇe (angl. venue, site) je prostor, na katerem bo
potekalo poslovno srecˇanje; lahko je zunanje ali notranje (Shone,
1998; Swarbrooke in Horner, 2001; Davidson in Rogers, 2006), mo-
ra pa biti prostorsko omejeno oz. dolocˇeno. Poznamo jih vecˇ vrst,
med seboj se razlikujejo glede na velikost, namembnost in opremlje-
nost (Swarbrooke in Horner, 2001; Davidson in Rogers, 2006; Getz
in Page, 2016) oz. receptivno zmogljivost prizorišcˇa (Sikošek, 2017).
V strukturi ponudbe prizorišcˇ najdemo vecˇ razlicˇnih, predstavljamo
jih v preglednici 7.2. Po porocˇilih strokovnih organizacij (World To-
urism Organization, 2006; International Congress and Convention
Association, 2018) je skoraj polovica vseh poslovnih srecˇanj organizi-
ranih v hotelih, vendar pa je v zadnjih letih pri organizaciji prizorišcˇ
v ospredju njihova fleksibilnost pri postavitvi in inovativni opremlje-
nosti, ki naj cˇim bolj poudari temo srecˇanja in daje udeležencem pri-
ložnost za mreženje ter izmenjavo znanja in idej (Cassar idr., 2020).
Med ponudniki kongresnih storitev bomo kot najznacˇilnejše iz-
postavili še tri. Prvi med njimi je profesionalni kongresni organizator
(angl. professional congress/conference organizer), oznacˇujemo ga z
akronimom pco. Deluje kot posrednik med narocˇnikom in kongre-
sno destinacijo, v praksi pa je pogosto imenovan kar tehnicˇni or-
ganizatorj kongresa, saj od narocˇnika prevzame celotno organiza-
cijo in izvedbo kongresa, narocˇnik tako poskrbi le za njegovo vse-
members) in pasivni udeleženci (angl. non-participating members).
Udeleženci, ki jih ne spremljajo spremljevalci, so znacˇilni za korpo-
rativna srecˇanja.
Ponudniki v poslovnem turizmu so specializirani za izvajanje kon-
gresnih storitev na gostiteljski destinaciji in se zaradi organizacije
srecˇanja povezujejo tudi z drugimi ponudniki storitev (Swarbroo-
ke in Horner, 2001; Rogers, 2008). Vezni cˇlen med ponudniki in na-
rocˇniki predstavljajo posredniki (angl. intermediaries) (Davidson in
Rogers, 2006). Specializirani ponudniki v kongresnem turizmu, ki
delujejo na kongresni destinaciji, so ponudniki kongresnih prizo-
rišcˇ, profesionalni kongresni organizator (angl. professional congress
organizer), destinacijska kongresna agencija (angl. destination ma-
nagement company), ponudniki (kongresnih) nastanitev, ponudniki
drugih kongresnih storitev (specializirane storitve keteringa, agen-
cije za organizacijo dogodkov, iskanje prizorišcˇ, ponudniki kongre-
snotehnicˇnih storitev) in posredniki, med katerimi je najznacˇilnejši
ponudnik kongresni urad.
Kongresno prizorišcˇe (angl. venue, site) je prostor, na katerem bo
potekalo poslovno srecˇanje; lahko je zunanje ali notranje (Shone,
1998; Swarbrooke in Horner, 2001; Davidson in Rogers, 2006), mo-
ra pa biti prostorsko omejeno oz. dolocˇeno. Poznamo jih vecˇ vrst,
med seboj se razlikujejo glede na velikost, namembnost in opremlje-
nost (Swarbrooke in Horner, 2001; Davidson in Rogers, 2006; Getz
in Page, 2016) oz. receptivno zmogljivost prizorišcˇa (Sikošek, 2017).
V strukturi ponudbe prizorišcˇ najdemo vecˇ razlicˇnih, predstavljamo
jih v preglednici 7.2. Po porocˇilih strokovnih organizacij (World To-
urism Organization, 2006; International Congress and Convention
Association, 2018) je skoraj polovica vseh poslovnih srecˇanj organizi-
ranih v hotelih, vendar pa je v zadnjih letih pri organizaciji prizorišcˇ
v ospredju njihova fleksibilnost pri postavitvi in inovativni opremlje-
nosti, ki naj cˇim bolj poudari temo srecˇanja in daje udeležencem pri-
ložnost za mreženje ter izmenjavo znanja in idej (Cassar idr., 2020).
Med ponudniki kongresnih storitev bomo kot najznacˇilnejše iz-
postavili še tri. Prvi med njimi je profesionalni kongresni organizator
(angl. professional congress/conference organizer), oznacˇujemo ga z
akronimom pco. Deluje kot posrednik med narocˇnikom in kongre-
sno destinacijo, v praksi pa je pogosto imenovan kar tehnicˇni or-
ganizatorj kongresa, saj od narocˇnika prevzame celotno organiza-
cijo in izvedbo kongresa, narocˇnik tako poskrbi le za njegovo vse-
