Page 161 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 161
Poslovni turizem ali kongresna dejavnost 161
Vsebina je zastavljena zelo široko, program kongresa je zato obicˇaj-
no razdeljen na vecˇ simultanih sekcij in lahko traja dalj cˇasa (Rogers,
1998; World Tourism Organization, 2006; Turizem Ljubljana, 2011).
Pomembna lastnost je njegova frekvenca oz. ponavljanje, kar pome-
ni, da se odvija v rednih cˇasovnih presledkih (letni, vecˇletni), pri cˇe-
mer so kongresi na nacionalni ravni obicˇajno organizirani na letni
osnovi, mednarodni pa na vecˇletni.
Najmanj dorecˇen je izraz konvencija (angl. convention), ki pome-
ni srecˇanje velikega števila oseb z dolocˇeno dolžino trajanja, vendar
brez periodicˇnega ponavljanja (World Tourism Organization, 2006).
Tradicionalno se pogosteje uporablja v ameriških in azijskih drža-
vah (Lucianovic´, 1980; Rogers, 1998), medtem ko je v Evropi za to vr-
sto srecˇanja pogosteje uporabljen izraz kongres. Sicer ta izraz pome-
ni tudi zborovanje ali shod oz. tudi podpisovanje sporazumov med
državami ali podjetji, cˇemur se približujejo tudi nekatere definici-
je v kongresni praksi (Seekings, 1992; World Tourism Organization,
2006). Ko govorimo o konferenci, kongresu in konvenciji, je treba
omeniti še njihov mednarodni znacˇaj. Za mednarodno štejemo tisto,
ki ustreza opredelitvi strokovnega združenja The International Con-
gress and Convention Association (icca) in Union of International
Associations (uia). Po definiciji icca je mednarodno srecˇanje tisto,
ki poteka redno (tradicionalno), kroži med najmanj tremi državami
in ima najmanj 50 udeležencev. uia za mednarodna srecˇanja šteje
tista, kjer najmanj 40 % udeležencev prihaja iz petih razlicˇnih držav,
ki trajajo najmanj 2 dni in štejejo najmanj 250 udeležencev (Inter-
national Congress and Convention Association, 2018). Pri opredeli-
tvi konference, kongresa in konvencije je treba poleg mednarodno-
sti izpostaviti še njihovo delitev glede na to, iz katerega poslovnega
sektorja izhaja narocˇnik (organizator) srecˇanja, kar predstavljamo v
nadaljevanju.
V zvezi s tipologijo poslovnih srecˇanj je nujno poudariti, da med-
nje ne uvršcˇamo družabnih srecˇanj prostocˇasne narave (npr. porok),
stalnih, formalnih izobraževanj, prostocˇasnih aktivnosti (npr. kon-
certov), politicˇnih shodov in kampanj, prodajnih razstav in srecˇanj
koncˇnih potrošnikov (World Tourism Organization, 2006).
Zgodovina razvoja poslovnega turizma
Potovanja iz poslovnih razlogov segajo dalecˇ v zgodovino cˇloveka. K.
Weber in Chon (2002, str. xix) navajata, da je cˇlovekova potreba po
Vsebina je zastavljena zelo široko, program kongresa je zato obicˇaj-
no razdeljen na vecˇ simultanih sekcij in lahko traja dalj cˇasa (Rogers,
1998; World Tourism Organization, 2006; Turizem Ljubljana, 2011).
Pomembna lastnost je njegova frekvenca oz. ponavljanje, kar pome-
ni, da se odvija v rednih cˇasovnih presledkih (letni, vecˇletni), pri cˇe-
mer so kongresi na nacionalni ravni obicˇajno organizirani na letni
osnovi, mednarodni pa na vecˇletni.
Najmanj dorecˇen je izraz konvencija (angl. convention), ki pome-
ni srecˇanje velikega števila oseb z dolocˇeno dolžino trajanja, vendar
brez periodicˇnega ponavljanja (World Tourism Organization, 2006).
Tradicionalno se pogosteje uporablja v ameriških in azijskih drža-
vah (Lucianovic´, 1980; Rogers, 1998), medtem ko je v Evropi za to vr-
sto srecˇanja pogosteje uporabljen izraz kongres. Sicer ta izraz pome-
ni tudi zborovanje ali shod oz. tudi podpisovanje sporazumov med
državami ali podjetji, cˇemur se približujejo tudi nekatere definici-
je v kongresni praksi (Seekings, 1992; World Tourism Organization,
2006). Ko govorimo o konferenci, kongresu in konvenciji, je treba
omeniti še njihov mednarodni znacˇaj. Za mednarodno štejemo tisto,
ki ustreza opredelitvi strokovnega združenja The International Con-
gress and Convention Association (icca) in Union of International
Associations (uia). Po definiciji icca je mednarodno srecˇanje tisto,
ki poteka redno (tradicionalno), kroži med najmanj tremi državami
in ima najmanj 50 udeležencev. uia za mednarodna srecˇanja šteje
tista, kjer najmanj 40 % udeležencev prihaja iz petih razlicˇnih držav,
ki trajajo najmanj 2 dni in štejejo najmanj 250 udeležencev (Inter-
national Congress and Convention Association, 2018). Pri opredeli-
tvi konference, kongresa in konvencije je treba poleg mednarodno-
sti izpostaviti še njihovo delitev glede na to, iz katerega poslovnega
sektorja izhaja narocˇnik (organizator) srecˇanja, kar predstavljamo v
nadaljevanju.
V zvezi s tipologijo poslovnih srecˇanj je nujno poudariti, da med-
nje ne uvršcˇamo družabnih srecˇanj prostocˇasne narave (npr. porok),
stalnih, formalnih izobraževanj, prostocˇasnih aktivnosti (npr. kon-
certov), politicˇnih shodov in kampanj, prodajnih razstav in srecˇanj
koncˇnih potrošnikov (World Tourism Organization, 2006).
Zgodovina razvoja poslovnega turizma
Potovanja iz poslovnih razlogov segajo dalecˇ v zgodovino cˇloveka. K.
Weber in Chon (2002, str. xix) navajata, da je cˇlovekova potreba po
