Page 162 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 162
Marijana Sikošek
srecˇevanju in izmenjavi idej, kar je osnova konferenc in poslovnih
srecˇanj, stara toliko kot cˇloveštvo. Prvotna srecˇevanja ljudi iz poslov-
nih razlogov so bila namenjena ne le izmenjavi idej in znanja, tem-
vecˇ tudi trgovanju, in se v svojem bistvu od srecˇanj moderne dobe
pravzaprav ne razlikujejo prav veliko.
Prvo obdobje predstavlja obdobje antike. J. Spiller (2002) izposta-
vlja dejstvo, da ostanki iz anticˇne dobe pricˇajo o bogati cˇlovekovi de-
javnosti na podrocˇju izmenjave znanja in proizvodov v Perziji, stari
Grcˇiji in starem Rimu. Prav slednjemu avtorji (Spiller, 2002; Rogers,
1998; Shone, 1998) pripisujejo zacˇetke terminologije, ki jo še danes
uporabljamo. Temeljni izraz »konferenca« izhaja iz latinskega confe-
rentia oz. conferre, ki pomeni »združiti, zbrati«, ali izraz congressus,
ki pomeni »sestanek, srecˇanje, shod«, ali izraz auditorium kot »pro-
162 stor za poslušalce« (Spiller, 2002, 3; Fran, 2019). Drugo obdobje je cˇas
v srednjem veku, ko gre za srecˇevanja verskih dostojanstvenikov, tr-
govcev in vojaških predstavnikov zaradi politicˇnih ali ekonomskih
dogovorov. Pomemben mejnik v razvoju poslovnih potovanj pred-
stavljajo potovanja po Svilni poti, ko so se ob poti zaradi dolžine po-
tovanj razvila posamezna postajališcˇa in namestitve ter kasneje vecˇ-
ja mesta (Swarbrooke in Horner, 2001; Rogers, 1998).
Pomemben mejnik predstavlja industrializacija v 18. in 19. stoletju,
ki je botrovala razvoju prevoznih sredstev in potrebi po srecˇevanjih
iz poslovnih razlogov (Swarbrooke in Horner, 2001; Ford, 2008). Sho-
ne (1998) navaja, da so v Britaniji poslovna srecˇanja potekala v vecˇjih
gostišcˇih ob prometnicah, kasneje v bolje opremljenih hotelih in v
letovišcˇih pa tudi univerzitetnih prostorih. V Evropi velja za zacˇetni-
ka vladnih srecˇanj kongres Sv. alianse na Dunaju od septembra 1814
do junija 1815 in leta 1821 v Ljubljani, za katerega Rogers (2008) trdi,
da velja za enega najvecˇjih predhodnikov kongresov moderne dobe,
saj je razvil lastno organizacijsko strukturo, primerljivo z današnji-
mi vecˇjimi mednarodnimi kongresi, predsedoval mu je predsednik,
imel je svoj sekretariat in delovne odbore ter zacˇel s tradicijo prireja-
nja rednih srecˇanj. Industrializacija je ob prelomu v 20. stoletje zla-
sti v Združenih državah Amerike poudarila potrebo po organizaciji
poslovnih srecˇanj, kar je vodilo do ustanovitve prvega kongresnega
urada leta 1896 v Detroitu (Ford, 2008). Zaradi 2. svetovne vojne je
razvoj kongresne dejavnosti v prvi polovici 20. stoletja predvsem v
Evropi nekoliko zastal (Swarbrooke in Horner, 2001).
Cˇ as po letu 1950 velja za obdobje vzpona moderne kongresne de-
srecˇevanju in izmenjavi idej, kar je osnova konferenc in poslovnih
srecˇanj, stara toliko kot cˇloveštvo. Prvotna srecˇevanja ljudi iz poslov-
nih razlogov so bila namenjena ne le izmenjavi idej in znanja, tem-
vecˇ tudi trgovanju, in se v svojem bistvu od srecˇanj moderne dobe
pravzaprav ne razlikujejo prav veliko.
Prvo obdobje predstavlja obdobje antike. J. Spiller (2002) izposta-
vlja dejstvo, da ostanki iz anticˇne dobe pricˇajo o bogati cˇlovekovi de-
javnosti na podrocˇju izmenjave znanja in proizvodov v Perziji, stari
Grcˇiji in starem Rimu. Prav slednjemu avtorji (Spiller, 2002; Rogers,
1998; Shone, 1998) pripisujejo zacˇetke terminologije, ki jo še danes
uporabljamo. Temeljni izraz »konferenca« izhaja iz latinskega confe-
rentia oz. conferre, ki pomeni »združiti, zbrati«, ali izraz congressus,
ki pomeni »sestanek, srecˇanje, shod«, ali izraz auditorium kot »pro-
162 stor za poslušalce« (Spiller, 2002, 3; Fran, 2019). Drugo obdobje je cˇas
v srednjem veku, ko gre za srecˇevanja verskih dostojanstvenikov, tr-
govcev in vojaških predstavnikov zaradi politicˇnih ali ekonomskih
dogovorov. Pomemben mejnik v razvoju poslovnih potovanj pred-
stavljajo potovanja po Svilni poti, ko so se ob poti zaradi dolžine po-
tovanj razvila posamezna postajališcˇa in namestitve ter kasneje vecˇ-
ja mesta (Swarbrooke in Horner, 2001; Rogers, 1998).
Pomemben mejnik predstavlja industrializacija v 18. in 19. stoletju,
ki je botrovala razvoju prevoznih sredstev in potrebi po srecˇevanjih
iz poslovnih razlogov (Swarbrooke in Horner, 2001; Ford, 2008). Sho-
ne (1998) navaja, da so v Britaniji poslovna srecˇanja potekala v vecˇjih
gostišcˇih ob prometnicah, kasneje v bolje opremljenih hotelih in v
letovišcˇih pa tudi univerzitetnih prostorih. V Evropi velja za zacˇetni-
ka vladnih srecˇanj kongres Sv. alianse na Dunaju od septembra 1814
do junija 1815 in leta 1821 v Ljubljani, za katerega Rogers (2008) trdi,
da velja za enega najvecˇjih predhodnikov kongresov moderne dobe,
saj je razvil lastno organizacijsko strukturo, primerljivo z današnji-
mi vecˇjimi mednarodnimi kongresi, predsedoval mu je predsednik,
imel je svoj sekretariat in delovne odbore ter zacˇel s tradicijo prireja-
nja rednih srecˇanj. Industrializacija je ob prelomu v 20. stoletje zla-
sti v Združenih državah Amerike poudarila potrebo po organizaciji
poslovnih srecˇanj, kar je vodilo do ustanovitve prvega kongresnega
urada leta 1896 v Detroitu (Ford, 2008). Zaradi 2. svetovne vojne je
razvoj kongresne dejavnosti v prvi polovici 20. stoletja predvsem v
Evropi nekoliko zastal (Swarbrooke in Horner, 2001).
Cˇ as po letu 1950 velja za obdobje vzpona moderne kongresne de-
