Page 22 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

na Weber, Katja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik

Najnovejša definicija Svetovne turisticˇne organizacije (World Tou-

rism Organization, b. l.), kot je to obicˇajno za motivacijsko naravna-

ne definicije, najprej izpostavlja motive turistov: »Kulturni turizem

je vrsta dejavnosti, pri kateri je prvenstvena motivacija obiskovalca,

da na turisticˇni destinaciji spozna, odkrije, doživi in užije snovne in

nesnovne znamenitosti/produkte . . .« V nadaljevanju »pojasni«, na

kaj se nanašajo kulturne znamenitosti/produkti: »[N]a nabor poseb-

nih materialnih, intelektualnih, duhovnih in cˇustvenih znacˇilnosti

družbe, ki zajema umetnost in arhitekturo, zgodovinsko in kultur-

no dedišcˇino, kulinaricˇno dedišcˇino, literature, glasbo, kreativne in-

dustrije in žive kulture z njihovimi življenjskimi slogi, vrednostnimi

sistemi, prepricˇanji in tradicijami.«

Poleg problematicˇnosti izhodišcˇne osredišcˇenosti na turista, ki je
22 v globalnem razmerju turizma strukturno privilegiran, je pri tej defi-

niciji še posebej zanimiva tavtologija, podvojitev arhitekture, glasbe,

umetnosti itd., kar je zajeto tudi v kreativnih industrijah, ter pomen-

ljivost razlocˇitve zgodovinske, kulturne in kulinaricˇne dedišcˇine.

Temeljne delitve pristopov v polju turisticˇnih študijev, ki smo jih

že omenili, neposredno dolocˇajo tudi oblike in vrste definicij v stro-

kovni in znanstveni literaturi. Kot v preglednem cˇlanku o kulturnem

turizmu ugotavljata T. Orel Frank in Z. Medaric´ (2018), so definici-

je tehnicˇne ali deskriptivne, s poudarkom na produktih in tipih, ter

konceptualne, s poudarkom na motivih, torej osredotocˇene na turi-

ste. Avtorici ugotavljata tudi, da so nekatere druge pridevniške oblike

turizma zvedene ali izenacˇene s kulturnim turizmom, kot na primer

»etnicˇni turizem«, za katerega navajata primer raziskave s Kitajske

(str. 106).

Kitajsko pojmovanje kulturnega turizma ima sicer širšo konota-

cijo, vendar je iz njega možno tudi nedvoumno razbrati, zakaj so

etnicˇni vidiki lahko neposredno vkljucˇeni. Kadar pismenkama wen-

hua ( ), se pravi »kulturi«, dodamo lüˆ ( ) in yóu ( ), dobimo izraz

za kulturni turizem, Wénhuà lüˆyóu ( ), pri cˇemer lüˆyóu izraža

tako turizem kot pot, popotovanje, potovanje po morju ali kopnem

in zraku ter izlet. Cˇ e nadalje upoštevamo, da pismenka hua ( ), ka-

dar je združena z wen ( ), oznacˇuje situacijo, v kateri se za eno ali

obe strani dogodi neka sprememba, ki je posledica stika obeh stra-

ni (Fang 2019, str. 9), potem lahko ugotovimo, da konceptualno ki-

tajski izraz »kultura« razpira eksplicitno polje, v katerem sta prisotna

stik in sprememba, medtem ko je v definiciji sto naglašen stik, ki iz-