Page 22 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
na Weber, Katja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik
Najnovejša definicija Svetovne turisticˇne organizacije (World Tou-
rism Organization, b. l.), kot je to obicˇajno za motivacijsko naravna-
ne definicije, najprej izpostavlja motive turistov: »Kulturni turizem
je vrsta dejavnosti, pri kateri je prvenstvena motivacija obiskovalca,
da na turisticˇni destinaciji spozna, odkrije, doživi in užije snovne in
nesnovne znamenitosti/produkte . . .« V nadaljevanju »pojasni«, na
kaj se nanašajo kulturne znamenitosti/produkti: »[N]a nabor poseb-
nih materialnih, intelektualnih, duhovnih in cˇustvenih znacˇilnosti
družbe, ki zajema umetnost in arhitekturo, zgodovinsko in kultur-
no dedišcˇino, kulinaricˇno dedišcˇino, literature, glasbo, kreativne in-
dustrije in žive kulture z njihovimi življenjskimi slogi, vrednostnimi
sistemi, prepricˇanji in tradicijami.«
Poleg problematicˇnosti izhodišcˇne osredišcˇenosti na turista, ki je
22 v globalnem razmerju turizma strukturno privilegiran, je pri tej defi-
niciji še posebej zanimiva tavtologija, podvojitev arhitekture, glasbe,
umetnosti itd., kar je zajeto tudi v kreativnih industrijah, ter pomen-
ljivost razlocˇitve zgodovinske, kulturne in kulinaricˇne dedišcˇine.
Temeljne delitve pristopov v polju turisticˇnih študijev, ki smo jih
že omenili, neposredno dolocˇajo tudi oblike in vrste definicij v stro-
kovni in znanstveni literaturi. Kot v preglednem cˇlanku o kulturnem
turizmu ugotavljata T. Orel Frank in Z. Medaric´ (2018), so definici-
je tehnicˇne ali deskriptivne, s poudarkom na produktih in tipih, ter
konceptualne, s poudarkom na motivih, torej osredotocˇene na turi-
ste. Avtorici ugotavljata tudi, da so nekatere druge pridevniške oblike
turizma zvedene ali izenacˇene s kulturnim turizmom, kot na primer
»etnicˇni turizem«, za katerega navajata primer raziskave s Kitajske
(str. 106).
Kitajsko pojmovanje kulturnega turizma ima sicer širšo konota-
cijo, vendar je iz njega možno tudi nedvoumno razbrati, zakaj so
etnicˇni vidiki lahko neposredno vkljucˇeni. Kadar pismenkama wen-
hua ( ), se pravi »kulturi«, dodamo lüˆ ( ) in yóu ( ), dobimo izraz
za kulturni turizem, Wénhuà lüˆyóu ( ), pri cˇemer lüˆyóu izraža
tako turizem kot pot, popotovanje, potovanje po morju ali kopnem
in zraku ter izlet. Cˇ e nadalje upoštevamo, da pismenka hua ( ), ka-
dar je združena z wen ( ), oznacˇuje situacijo, v kateri se za eno ali
obe strani dogodi neka sprememba, ki je posledica stika obeh stra-
ni (Fang 2019, str. 9), potem lahko ugotovimo, da konceptualno ki-
tajski izraz »kultura« razpira eksplicitno polje, v katerem sta prisotna
stik in sprememba, medtem ko je v definiciji sto naglašen stik, ki iz-
Najnovejša definicija Svetovne turisticˇne organizacije (World Tou-
rism Organization, b. l.), kot je to obicˇajno za motivacijsko naravna-
ne definicije, najprej izpostavlja motive turistov: »Kulturni turizem
je vrsta dejavnosti, pri kateri je prvenstvena motivacija obiskovalca,
da na turisticˇni destinaciji spozna, odkrije, doživi in užije snovne in
nesnovne znamenitosti/produkte . . .« V nadaljevanju »pojasni«, na
kaj se nanašajo kulturne znamenitosti/produkti: »[N]a nabor poseb-
nih materialnih, intelektualnih, duhovnih in cˇustvenih znacˇilnosti
družbe, ki zajema umetnost in arhitekturo, zgodovinsko in kultur-
no dedišcˇino, kulinaricˇno dedišcˇino, literature, glasbo, kreativne in-
dustrije in žive kulture z njihovimi življenjskimi slogi, vrednostnimi
sistemi, prepricˇanji in tradicijami.«
Poleg problematicˇnosti izhodišcˇne osredišcˇenosti na turista, ki je
22 v globalnem razmerju turizma strukturno privilegiran, je pri tej defi-
niciji še posebej zanimiva tavtologija, podvojitev arhitekture, glasbe,
umetnosti itd., kar je zajeto tudi v kreativnih industrijah, ter pomen-
ljivost razlocˇitve zgodovinske, kulturne in kulinaricˇne dedišcˇine.
Temeljne delitve pristopov v polju turisticˇnih študijev, ki smo jih
že omenili, neposredno dolocˇajo tudi oblike in vrste definicij v stro-
kovni in znanstveni literaturi. Kot v preglednem cˇlanku o kulturnem
turizmu ugotavljata T. Orel Frank in Z. Medaric´ (2018), so definici-
je tehnicˇne ali deskriptivne, s poudarkom na produktih in tipih, ter
konceptualne, s poudarkom na motivih, torej osredotocˇene na turi-
ste. Avtorici ugotavljata tudi, da so nekatere druge pridevniške oblike
turizma zvedene ali izenacˇene s kulturnim turizmom, kot na primer
»etnicˇni turizem«, za katerega navajata primer raziskave s Kitajske
(str. 106).
Kitajsko pojmovanje kulturnega turizma ima sicer širšo konota-
cijo, vendar je iz njega možno tudi nedvoumno razbrati, zakaj so
etnicˇni vidiki lahko neposredno vkljucˇeni. Kadar pismenkama wen-
hua ( ), se pravi »kulturi«, dodamo lüˆ ( ) in yóu ( ), dobimo izraz
za kulturni turizem, Wénhuà lüˆyóu ( ), pri cˇemer lüˆyóu izraža
tako turizem kot pot, popotovanje, potovanje po morju ali kopnem
in zraku ter izlet. Cˇ e nadalje upoštevamo, da pismenka hua ( ), ka-
dar je združena z wen ( ), oznacˇuje situacijo, v kateri se za eno ali
obe strani dogodi neka sprememba, ki je posledica stika obeh stra-
ni (Fang 2019, str. 9), potem lahko ugotovimo, da konceptualno ki-
tajski izraz »kultura« razpira eksplicitno polje, v katerem sta prisotna
stik in sprememba, medtem ko je v definiciji sto naglašen stik, ki iz-