Page 79 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Gastronomski turizem 79
Z besedami Zuraba Pololikashvilija, generalnega sekretarja Sve-
tovne turisticˇne organizacije (World Tourism Organization, 2019, str.
6): »Gastronomski turizem je sestavni del lokalnega življenja in je
prepleten z zgodovino, s kulturo, z gospodarstvom in družbo po-
samezne destinacije. Predstavlja naravni potencial za obogatitev iz-
kušnje obiskovalcev, vzpostavljanje neposredne povezave z regijami,
prebivalci, kulturo in dedišcˇino. Zanimanje za gastronomski turizem
v zadnjem cˇasu narašcˇa, skupaj s promocijo regionalnih identitet,
gospodarskim razvojem in dedišcˇino. Potem ko so destinacije spo-
znale svoje konkurencˇne prednosti, se jih vse vecˇ odlocˇa, da bi bile
prepoznane kot destinacije za gastronomski turizem.«
Temu pritrjuje tudi Gacˇnik (2014), ki pravi, da gastronomski turi-
zem postaja ena najvecˇjih priložnosti in prioriteta Slovenije zaradi
povezovalnih ter multiplikativnih ucˇinkov na trajnostni prostorski,
družbeni in kulturni razvoj.
Številni avtorji razpravljajo o pomenu in vsebini gastronomske-
ga turizma. To poglavje je namenjeno predstavitvi glavnih opredeli-
tev gastronomskega turizma, predstavitvi trendov, pregledu glavnih
znamk/znakov kakovosti na podrocˇju gastronomskega turizma, kot
so Michelin in Gault Millau, predstavitvi najbolj znanih chefov, pre-
gledu razvoja slovenskega turizma ter predstavitvi krovnega razvoj-
nega dokumenta slovenske gastronomije, ki sta ga sooblikovali tudi
avtorici tega poglavja.
Opredelitev gastronomskega turizma
V literaturi o turizmu, ki se nanaša na hrano, se uporabljajo števil-
ni izrazi, in sicer prehrambni in vinski turizem (angl. food and wine
tourism), okuševalni turizem (angl. tasting tourism), gurmanski turi-
zem (angl. gourmet tourism), pogosteje še kulinaricˇni turizem (angl.
culinary tourism), prehrambni turizem (angl. food tourism) ali ga-
stronomski turizem (angl. gastronomy tourism). Nekateri akademiki
trdijo, da so si slednji trije izrazi zelo podobni in se v nekaterih pri-
merih dejansko uporabljajo kot sopomenke. Vendar se ti izrazi obi-
cˇajno pojavljajo v nekoliko drugacˇnih okolišcˇinah in pomen vsakega
od njih predstavlja razlicˇne perspektive (Ellis idr., 2018).
Besedno zvezo kulinaricˇni (gastronomski) turizem je l. 1998 med
prvimi opredelila že L. Long, in sicer kot vkljucˇenost turista v po-
kušanje hrane in s tem celostno doživetje kulture obiskanega kraja
(Long, 2004). A. Vinerean (2012) pa ga enacˇi s pojmom kulinaricˇni
Z besedami Zuraba Pololikashvilija, generalnega sekretarja Sve-
tovne turisticˇne organizacije (World Tourism Organization, 2019, str.
6): »Gastronomski turizem je sestavni del lokalnega življenja in je
prepleten z zgodovino, s kulturo, z gospodarstvom in družbo po-
samezne destinacije. Predstavlja naravni potencial za obogatitev iz-
kušnje obiskovalcev, vzpostavljanje neposredne povezave z regijami,
prebivalci, kulturo in dedišcˇino. Zanimanje za gastronomski turizem
v zadnjem cˇasu narašcˇa, skupaj s promocijo regionalnih identitet,
gospodarskim razvojem in dedišcˇino. Potem ko so destinacije spo-
znale svoje konkurencˇne prednosti, se jih vse vecˇ odlocˇa, da bi bile
prepoznane kot destinacije za gastronomski turizem.«
Temu pritrjuje tudi Gacˇnik (2014), ki pravi, da gastronomski turi-
zem postaja ena najvecˇjih priložnosti in prioriteta Slovenije zaradi
povezovalnih ter multiplikativnih ucˇinkov na trajnostni prostorski,
družbeni in kulturni razvoj.
Številni avtorji razpravljajo o pomenu in vsebini gastronomske-
ga turizma. To poglavje je namenjeno predstavitvi glavnih opredeli-
tev gastronomskega turizma, predstavitvi trendov, pregledu glavnih
znamk/znakov kakovosti na podrocˇju gastronomskega turizma, kot
so Michelin in Gault Millau, predstavitvi najbolj znanih chefov, pre-
gledu razvoja slovenskega turizma ter predstavitvi krovnega razvoj-
nega dokumenta slovenske gastronomije, ki sta ga sooblikovali tudi
avtorici tega poglavja.
Opredelitev gastronomskega turizma
V literaturi o turizmu, ki se nanaša na hrano, se uporabljajo števil-
ni izrazi, in sicer prehrambni in vinski turizem (angl. food and wine
tourism), okuševalni turizem (angl. tasting tourism), gurmanski turi-
zem (angl. gourmet tourism), pogosteje še kulinaricˇni turizem (angl.
culinary tourism), prehrambni turizem (angl. food tourism) ali ga-
stronomski turizem (angl. gastronomy tourism). Nekateri akademiki
trdijo, da so si slednji trije izrazi zelo podobni in se v nekaterih pri-
merih dejansko uporabljajo kot sopomenke. Vendar se ti izrazi obi-
cˇajno pojavljajo v nekoliko drugacˇnih okolišcˇinah in pomen vsakega
od njih predstavlja razlicˇne perspektive (Ellis idr., 2018).
Besedno zvezo kulinaricˇni (gastronomski) turizem je l. 1998 med
prvimi opredelila že L. Long, in sicer kot vkljucˇenost turista v po-
kušanje hrane in s tem celostno doživetje kulture obiskanega kraja
(Long, 2004). A. Vinerean (2012) pa ga enacˇi s pojmom kulinaricˇni
