Page 80 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

a Uran Maravic´ in Kaja Sajovic

Slika 4.3 Bifejski zajtrk, ponudba Slika 4.4 Chef Uroš Fakucˇ, Restavracija
in hotel Dam, Nova Gorica,
80 lokalnih mesnin v Vili 2019 (foto Maja Uran
Maravic´)
Planinki, 2019 (foto Maja
Uran Maravic´)

turizem, degustacijski-okuševalni turizem oz. t. i. prehrambni turi-
zem, kjer je lokalna hrana glavna motivacija za potovanje v dolocˇeno
državo.

Svetovna turisticˇna organizacija (World Tourism Organization,
2012) poudarja, da je hrana edini del turisticˇne izkušnje, ki spodbuja
vseh pet cˇutil in je zato ena izmed pomembnejših dejavnikov, ki se
je turist spominja. Hrana je torej za turiste nepogrešljiv del celostne
turisticˇne izkušnje.

Po mnenju A. Ellis idr. (2018) je kulinaricˇni turizem najpopular-
nejši izraz, ki se ga uporablja za opis te vrste turizma, medtem ko
se prehrambni in gastronomski turizem uporabljata manj. Zanimi-
vo tudi opredeljujejo razlike med temi tremi izrazi. Medtem ko naj bi
se kulinaricˇni turizem nanašal dejavnosti, povezane s hrano, v smi-
slu kulturne porabe, naj bi se prehrambni turizem nanašal na tista
fizicˇna doživetja, ki so motivirana z željo po interakciji z lokalno hra-
no. Tudi pri gastronomskem turizmu je po mnenju A. Ellis idr. (2018)
kultura osrednjega pomena za ta izraz, a je za razliko od kulinaricˇne-
ga turizma tu bolj osredotocˇena na gostitelja. Razlagajo, da medtem
ko se kulinaricˇni turizem nanaša na kulturno doživetje turistov, ga-
stronomski turizem zadeva mesto hrane v kulturi gostitelja. Drugi, ki
sprejemajo uporabo tega izraza, prav tako želijo vkljucˇiti in priznati
pomen pijacˇ pri definiranju gastronomskega turizma.

Gastronomski turizem se v širšem pomenu nanaša na obiskoval-