Page 84 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
Maja Uran Maravic´ in Kaja Sajovic
turizmu strmo narašcˇa; gre za enega najdinamicˇnejših segmen-
tov na turisticˇnem trgu.
• Poznavanje znacˇilnosti gastronomskih turistov: gre za turiste,
ki sodelujejo v novih trendih kulturne potrošnje. So popotni-
ki, ki išcˇejo avtenticˇne kraje, ki jih spoznavajo skozi hrano. Skrbi
jih izvor proizvodov. Vrednost gastronomije prepoznavajo kot
sredstvo za druženje, kot prostor za delitev življenja z drugimi,
za izmenjavo izkušenj. Takšni turisti nadpovprecˇno trošijo, so
zahtevni, hvaležni ter se izogibajo enotnosti.
• Ozemlje: ozemlje je hrbtenica gastronomske ponudbe. Je ele-
ment, ki diferencira in je izvor lokalne identitete. Obsega okolj-
ske in krajinske vrednote, zgodovino, kulturo, tradicije, pode-
84 želje, morje, lastno kulinariko kraja. V zvezi s tem je pretvorba
ozemlja v kulinaricˇno pokrajino eden izmed izzivov turisticˇnih
destinacij.
• Proizvod: proizvod je osnova prehranskega turizma. Zato je po-
membno opredeliti, katere kulturne in naravne vire bomo pre-
tvorili v turisticˇne proizvode, ki omogocˇajo identifikacijo tega
ozemlja.
• Kulturna dedišcˇina: kultura je skupek vedenj, znanj in obicˇajev,
ki oblikujejo družbo in na katerih temelji obcˇutek pripadnosti.
Zasnova katere koli ponudbe gastronomskega turizma ne bo iz-
vedljiva, cˇe ne bo upoštevala kulturnih znacˇilnosti ozemlja. Ga-
stronomija turistom omogocˇa dostop do kulturne dedišcˇine in
zgodovine destinacij s pokušino, z doživetji in nakupi. To po-
meni, da je mogocˇe k njej pristopiti na bolj izkustven in partici-
pativen nacˇin, ki ni zgolj kontemplativen. Upoštevati moramo
tudi nastajanje novih kulturnih vrednot, ki povecˇujejo bogastvo
in kulturno raznolikost države. Tradicija in inovativnost v tem
pogledu sobivata na naraven nacˇin. Gastronomska tradicija je
v procesu nenehne evolucije, izziv strokovnjakov pa je vkljucˇiti
inovacije, da bi obnovili in prilagodili svojo ponudbo potrebam
novega kulturnega potrošnika.
• Trajnost: gastronomski turizem lahko reši kulturne in okoljske
probleme na nacˇin, ki je združljiv s cˇisto ekonomskimi argu-
menti. Nedavna zgodovina razvoja svetovnega turizma je polna
nominalno trajnostnih modelov in ocˇitno nevzdržnih ukrepov.
Ideja ni ustvariti nov neselektivni pritisk na kulinaricˇno dedi-
turizmu strmo narašcˇa; gre za enega najdinamicˇnejših segmen-
tov na turisticˇnem trgu.
• Poznavanje znacˇilnosti gastronomskih turistov: gre za turiste,
ki sodelujejo v novih trendih kulturne potrošnje. So popotni-
ki, ki išcˇejo avtenticˇne kraje, ki jih spoznavajo skozi hrano. Skrbi
jih izvor proizvodov. Vrednost gastronomije prepoznavajo kot
sredstvo za druženje, kot prostor za delitev življenja z drugimi,
za izmenjavo izkušenj. Takšni turisti nadpovprecˇno trošijo, so
zahtevni, hvaležni ter se izogibajo enotnosti.
• Ozemlje: ozemlje je hrbtenica gastronomske ponudbe. Je ele-
ment, ki diferencira in je izvor lokalne identitete. Obsega okolj-
ske in krajinske vrednote, zgodovino, kulturo, tradicije, pode-
84 želje, morje, lastno kulinariko kraja. V zvezi s tem je pretvorba
ozemlja v kulinaricˇno pokrajino eden izmed izzivov turisticˇnih
destinacij.
• Proizvod: proizvod je osnova prehranskega turizma. Zato je po-
membno opredeliti, katere kulturne in naravne vire bomo pre-
tvorili v turisticˇne proizvode, ki omogocˇajo identifikacijo tega
ozemlja.
• Kulturna dedišcˇina: kultura je skupek vedenj, znanj in obicˇajev,
ki oblikujejo družbo in na katerih temelji obcˇutek pripadnosti.
Zasnova katere koli ponudbe gastronomskega turizma ne bo iz-
vedljiva, cˇe ne bo upoštevala kulturnih znacˇilnosti ozemlja. Ga-
stronomija turistom omogocˇa dostop do kulturne dedišcˇine in
zgodovine destinacij s pokušino, z doživetji in nakupi. To po-
meni, da je mogocˇe k njej pristopiti na bolj izkustven in partici-
pativen nacˇin, ki ni zgolj kontemplativen. Upoštevati moramo
tudi nastajanje novih kulturnih vrednot, ki povecˇujejo bogastvo
in kulturno raznolikost države. Tradicija in inovativnost v tem
pogledu sobivata na naraven nacˇin. Gastronomska tradicija je
v procesu nenehne evolucije, izziv strokovnjakov pa je vkljucˇiti
inovacije, da bi obnovili in prilagodili svojo ponudbo potrebam
novega kulturnega potrošnika.
• Trajnost: gastronomski turizem lahko reši kulturne in okoljske
probleme na nacˇin, ki je združljiv s cˇisto ekonomskimi argu-
menti. Nedavna zgodovina razvoja svetovnega turizma je polna
nominalno trajnostnih modelov in ocˇitno nevzdržnih ukrepov.
Ideja ni ustvariti nov neselektivni pritisk na kulinaricˇno dedi-
