Page 81 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Gastronomski turizem 81
ce, ki potujejo zato, da bi spoznali in poskusili gastronomijo kraja
oz. države (World Tourism Organization, 2012). Ožje gledano pa gre
za izkustveno doživljanje: obiske proizvajalcev hrane, gastronomske
prireditve, obiske restavracij, sejmov, dogodkov, tržnic, predstavitve
kuhanja in okušanja kakovostnih pridelkov ter izdelkov in drugih ak-
tivnosti, povezanih s hrano in pijacˇo. Gre za eksperimentiranje, ucˇe-
nje od drugih kultur in razumevanje znacˇilnosti turisticˇnih ter ga-
stronomskih posebnosti regije (Hall in Sharples, 2003).
S. S. Lebe idr. (2012, str. 139) v Leksikonu turizma izraz gastrono-
mija pojasnjujejo kot:
Gastronomija (angl. Gastronomy, nem. Gastronomie) grško: ga-
ster – želodec; nomos – šega, navada, zakon.
Izraz gastronomija ima v razlicˇnih državah vecˇ pomenov. Ožje
pomeni sicer znanje o pripravljanju jedi, sicer pa pomeni vedo
o prehranjevanju (bolje povedano o kulturah prehranjevanja),
ki vkljucˇuje tako hrano kot pijacˇe. Iz gastronomije izvira tudi iz-
raz gastronom, ki lahko pomeni: (1) strokovnjaka za sestavo je-
dilnikov in pripravo jedi ali ožje (). sladokusca ali dobrojedca.
Po eni strani pomeni gastronomija umetnost usklajevanja jedi
in pijacˇ v zanimivo in prijetno celoto, torej združitev kulinari-
ke (umetnost priprave jedi) in enologije (veda o vinu), po dru-
gi jo razumemo kot umetnost kuhanja; v nemškem prostoru pa
lahko pomeni beseda gastronomija tudi izraz za ponudnika ga-
stronomskih storitev. Gre torej za poznavanje, izbiro, pripravo
in uživanje živil. Gastronomijo pa lahko razumemo tudi kot iz-
raz dolocˇenega stila kuhanja (denimo slovenska, francoska ali
nemška gastronomija).
S. S. Lebe idr. (2012) tudi pravijo, da je za potrebe aplikacije na po-
drocˇje turizma v slovenskem prostoru najustrezneje uporabljati iz-
raz gastronomija.
Prispevajo pa tudi dobro opredelitev kulinarike (Lebe, 2012, str.
273): »Beseda oznacˇuje znanje pripravljanja in ponujanja (dekorira-
nja) jedi, tudi kuharske sposobnosti. Pojem pokriva predvsem vse v
zvezi s kuhinjo in kuhanjem ter kuharskimi spretnostmi. Uporablja
se tudi za širša oznacˇevanja (npr. slovenska kulinarika, svecˇana ku-
linarika). Izraz je pojmovno ožji od besede gastronomija. Iz pojma
izvira tudi izraz za kuharja – kulinarik. Danes namesto pojma kuli-
narika pogosto uporabljamo besedno zvezo kulinaricˇna kultura.«
ce, ki potujejo zato, da bi spoznali in poskusili gastronomijo kraja
oz. države (World Tourism Organization, 2012). Ožje gledano pa gre
za izkustveno doživljanje: obiske proizvajalcev hrane, gastronomske
prireditve, obiske restavracij, sejmov, dogodkov, tržnic, predstavitve
kuhanja in okušanja kakovostnih pridelkov ter izdelkov in drugih ak-
tivnosti, povezanih s hrano in pijacˇo. Gre za eksperimentiranje, ucˇe-
nje od drugih kultur in razumevanje znacˇilnosti turisticˇnih ter ga-
stronomskih posebnosti regije (Hall in Sharples, 2003).
S. S. Lebe idr. (2012, str. 139) v Leksikonu turizma izraz gastrono-
mija pojasnjujejo kot:
Gastronomija (angl. Gastronomy, nem. Gastronomie) grško: ga-
ster – želodec; nomos – šega, navada, zakon.
Izraz gastronomija ima v razlicˇnih državah vecˇ pomenov. Ožje
pomeni sicer znanje o pripravljanju jedi, sicer pa pomeni vedo
o prehranjevanju (bolje povedano o kulturah prehranjevanja),
ki vkljucˇuje tako hrano kot pijacˇe. Iz gastronomije izvira tudi iz-
raz gastronom, ki lahko pomeni: (1) strokovnjaka za sestavo je-
dilnikov in pripravo jedi ali ožje (). sladokusca ali dobrojedca.
Po eni strani pomeni gastronomija umetnost usklajevanja jedi
in pijacˇ v zanimivo in prijetno celoto, torej združitev kulinari-
ke (umetnost priprave jedi) in enologije (veda o vinu), po dru-
gi jo razumemo kot umetnost kuhanja; v nemškem prostoru pa
lahko pomeni beseda gastronomija tudi izraz za ponudnika ga-
stronomskih storitev. Gre torej za poznavanje, izbiro, pripravo
in uživanje živil. Gastronomijo pa lahko razumemo tudi kot iz-
raz dolocˇenega stila kuhanja (denimo slovenska, francoska ali
nemška gastronomija).
S. S. Lebe idr. (2012) tudi pravijo, da je za potrebe aplikacije na po-
drocˇje turizma v slovenskem prostoru najustrezneje uporabljati iz-
raz gastronomija.
Prispevajo pa tudi dobro opredelitev kulinarike (Lebe, 2012, str.
273): »Beseda oznacˇuje znanje pripravljanja in ponujanja (dekorira-
nja) jedi, tudi kuharske sposobnosti. Pojem pokriva predvsem vse v
zvezi s kuhinjo in kuhanjem ter kuharskimi spretnostmi. Uporablja
se tudi za širša oznacˇevanja (npr. slovenska kulinarika, svecˇana ku-
linarika). Izraz je pojmovno ožji od besede gastronomija. Iz pojma
izvira tudi izraz za kuharja – kulinarik. Danes namesto pojma kuli-
narika pogosto uporabljamo besedno zvezo kulinaricˇna kultura.«
