Page 140 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 140
eba Sainz de Baranda in Eva Arrilucea
Po analitičnem okviru, ki so ga pripravili Moeuf idr. (2010) (glej sliko 4.7),
se lahko za spremljanje in nadzor določijo štiri ravni vodstvenih zmoglji-
vosti:
– Globalno spremljanje proizvodnega sistema s priključenimi naprava-
mi. Funkcija spremljanja ima lahko tudi obliko zgodovinske analize,
ki se uporablja za namene odločanja. To je najlažja vodstvena zmo-
gljivost, ki jo je mogoče doseči v industriji 4.0.
– Nadzor, ki temelji na preteklih podatkih za odkrivanje situacij, ki
zahtevajo odločitev z opozorilom. Nadzor podpira interakcijo zapo-
slenih s sistemom z uporabo zgodovinskih podatkov in vnaprej dolo-
čenih pragov.
– Optimizacija v realnem času z uporabo podatkov monitoringa, mo-
delov sistemov in simulacijskih sistemov. Ta raven je namenjena iz-
boljšanju sistemov in procesov in se lahko doseže s številnimi pristo-
pi. Zmogljivosti spremljanja, nadzor in optimizacija v realnem času
so združeni v kombinaciji, da bi dobili višjo stopnje optimizacije, npr.
z uporabo sistemov, ki se lahko učijo samostojno od lastnega ravna-
nja in se prilagajajo kot funkcija dobljenih rezultatov.
Vse te ravni se lahko uresničijo z uporabo različnih tehnologij, kot so ob-
sežni podatki, simulacije, avtonomni roboti, internet stvari, kibernetsko-
fizični sistemi (k fs), računalništvo v oblaku, virtualna resničnost, komu-
nikacija stroj – stroj in kibernetska varnost.
Da bi se soočili s tem izzivom, bi morala imeti mala in srednja podjetja
formalni proces spremljanja s ključnimi kazalniki uspešnosti, ki so poveza-
ni s podjetjem, bolj strateške dejavnosti in popolno prepletenost s preosta-
limi procesi v podjetju. Na ta način bodo m sp lahko sprejemala ozaveščene
odločitve o sedanji in prihodnji dejavnosti ter računala na natančne infor-
macije za sprejemanje strateških odločitev na srednji in dolgi rok.
4.7 Glavne ugotovitve in priporočila
– 4. industrijska revolucija predvideva združitev med fizičnim in virtu-
alnim svetom. Mreženje in preglednost sta osnova paradigme indu-
strije 4.0, ki prestavlja proizvodnjo iz »centraliziranega« v »lokalno«
v prehodu od centralnih sistemov managementa proizvodnje k lokal-
nim obveščevalnim sistemom z izboljšano osnovo za sprejemanje od-
ločitev.
– V tem kontekstu so tovarne postale »pametne« z izboljšanimi procesi,
140
Po analitičnem okviru, ki so ga pripravili Moeuf idr. (2010) (glej sliko 4.7),
se lahko za spremljanje in nadzor določijo štiri ravni vodstvenih zmoglji-
vosti:
– Globalno spremljanje proizvodnega sistema s priključenimi naprava-
mi. Funkcija spremljanja ima lahko tudi obliko zgodovinske analize,
ki se uporablja za namene odločanja. To je najlažja vodstvena zmo-
gljivost, ki jo je mogoče doseči v industriji 4.0.
– Nadzor, ki temelji na preteklih podatkih za odkrivanje situacij, ki
zahtevajo odločitev z opozorilom. Nadzor podpira interakcijo zapo-
slenih s sistemom z uporabo zgodovinskih podatkov in vnaprej dolo-
čenih pragov.
– Optimizacija v realnem času z uporabo podatkov monitoringa, mo-
delov sistemov in simulacijskih sistemov. Ta raven je namenjena iz-
boljšanju sistemov in procesov in se lahko doseže s številnimi pristo-
pi. Zmogljivosti spremljanja, nadzor in optimizacija v realnem času
so združeni v kombinaciji, da bi dobili višjo stopnje optimizacije, npr.
z uporabo sistemov, ki se lahko učijo samostojno od lastnega ravna-
nja in se prilagajajo kot funkcija dobljenih rezultatov.
Vse te ravni se lahko uresničijo z uporabo različnih tehnologij, kot so ob-
sežni podatki, simulacije, avtonomni roboti, internet stvari, kibernetsko-
fizični sistemi (k fs), računalništvo v oblaku, virtualna resničnost, komu-
nikacija stroj – stroj in kibernetska varnost.
Da bi se soočili s tem izzivom, bi morala imeti mala in srednja podjetja
formalni proces spremljanja s ključnimi kazalniki uspešnosti, ki so poveza-
ni s podjetjem, bolj strateške dejavnosti in popolno prepletenost s preosta-
limi procesi v podjetju. Na ta način bodo m sp lahko sprejemala ozaveščene
odločitve o sedanji in prihodnji dejavnosti ter računala na natančne infor-
macije za sprejemanje strateških odločitev na srednji in dolgi rok.
4.7 Glavne ugotovitve in priporočila
– 4. industrijska revolucija predvideva združitev med fizičnim in virtu-
alnim svetom. Mreženje in preglednost sta osnova paradigme indu-
strije 4.0, ki prestavlja proizvodnjo iz »centraliziranega« v »lokalno«
v prehodu od centralnih sistemov managementa proizvodnje k lokal-
nim obveščevalnim sistemom z izboljšano osnovo za sprejemanje od-
ločitev.
– V tem kontekstu so tovarne postale »pametne« z izboljšanimi procesi,
140
