Page 137 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 137
Prihodnji izzivi managementa
Ker so neopredmetena sredstva ključna gonilna sila uspeha, je lahko doda-
na vrednost podjetja v kraju proizvodnje (vključno z domačimi pisarnami)
kraj raziskovalne dejavnosti ali pa mesto tržne dejavnosti (vključno z vir-
tualnimi okolji). Čeprav je zaščita neopredmetenih sredstev (kot je intelek-
tualna lastnina) ključna za preživetje podjetij v kontekstu industrije 4.0, ni
enostavno in je še vedno predmet razprave k p m g (2016), kako obdavčiti
podjetje na mestu, kjer se ustvarja dodana vrednost. Pri izkoriščanju inte-
lektualne lastnine je potrebno opredeliti in spodbujati najboljše prakse z
namenom spodbujanja nadaljnjega razvoja novih pristopov v proizvodnji.
Poleg tega mora podjetje delovati v danem pravnem okviru, ki ureja inte-
lektualno lastnino in znanje, vprašanja glede podatkov, zaposlovanje, od-
govornost podjetij, zunanjo trgovino ter izvoz. Zaradi naštetih razlogov
morajo podjetja razviti sposobnost nudenja preprostih rešitev za vse za-
pletenejše pravne težave.
Na podjetja bi lahko vplivalo povečanje davčnih stroškov za uporabo robo-
tov. Eden glavnih zagovornikov te zamisli je Bill Gates (Delaney, 2017), ki
predlaga, naj se robotom odmeri plačevanje davkov, ki so enaki tistim, ki
jih plačajo delavci. Zakonodajalci e u so leta 2017 obravnavali predlog, da
se lastnikom robotov naloži plačilo usposabljanja za delavce, ki so izgubili
službo. Predlog je bil zavrnjen in Evropski parlament je v zameno predlagal
uredbo o ustvarjanju in distribuciji robotov na delovnih mestih (Rise of the
Robots: Mady Delvaux on Why Their Use Should be Regulated, 2017). Čeprav
je to vprašanje še vedno v obravnavi, obstaja resnična nevarnost poveča-
nja socialnih neenakosti. Direktiva bi bila učinkovita v primeru da bi roboti
prevzeli naloge brez ogrožanja delovnih mest.
V povezavi z drugimi vprašanji sodelovalno delo z roboti pomeni spre-
membe ukrepov za preprečevanje poklicnih tveganj, medtem ko lahko uvaja-
nje nove tehnologije v proizvodnem okolju vključuje nove poslovne obvez-
nosti in nova tveganja (nesreče delavcev – robotov, električni udar, ope-
kline, stres in drugi). S tega vidika je treba v zvezi z delovno zakonodajo
upoštevati nekatera pomembna vprašanja, ki neposredno vplivajo na pra-
vice kolektivnih in individualnih delavcev:
– uvedba sistema kvot, ki bi podjetja prisilila, da imajo določeno število
delavcev;
– sprememba davčnih olajšav in odbitkov socialnih prispevkov, ki jih
imajo delodajalci, da bi povečali privlačnost zaposlovanja delavcev;
– novi ukrepi zaposlovanja in javni načrti v robotskem gospodarskem
kontekstu;
137
Ker so neopredmetena sredstva ključna gonilna sila uspeha, je lahko doda-
na vrednost podjetja v kraju proizvodnje (vključno z domačimi pisarnami)
kraj raziskovalne dejavnosti ali pa mesto tržne dejavnosti (vključno z vir-
tualnimi okolji). Čeprav je zaščita neopredmetenih sredstev (kot je intelek-
tualna lastnina) ključna za preživetje podjetij v kontekstu industrije 4.0, ni
enostavno in je še vedno predmet razprave k p m g (2016), kako obdavčiti
podjetje na mestu, kjer se ustvarja dodana vrednost. Pri izkoriščanju inte-
lektualne lastnine je potrebno opredeliti in spodbujati najboljše prakse z
namenom spodbujanja nadaljnjega razvoja novih pristopov v proizvodnji.
Poleg tega mora podjetje delovati v danem pravnem okviru, ki ureja inte-
lektualno lastnino in znanje, vprašanja glede podatkov, zaposlovanje, od-
govornost podjetij, zunanjo trgovino ter izvoz. Zaradi naštetih razlogov
morajo podjetja razviti sposobnost nudenja preprostih rešitev za vse za-
pletenejše pravne težave.
Na podjetja bi lahko vplivalo povečanje davčnih stroškov za uporabo robo-
tov. Eden glavnih zagovornikov te zamisli je Bill Gates (Delaney, 2017), ki
predlaga, naj se robotom odmeri plačevanje davkov, ki so enaki tistim, ki
jih plačajo delavci. Zakonodajalci e u so leta 2017 obravnavali predlog, da
se lastnikom robotov naloži plačilo usposabljanja za delavce, ki so izgubili
službo. Predlog je bil zavrnjen in Evropski parlament je v zameno predlagal
uredbo o ustvarjanju in distribuciji robotov na delovnih mestih (Rise of the
Robots: Mady Delvaux on Why Their Use Should be Regulated, 2017). Čeprav
je to vprašanje še vedno v obravnavi, obstaja resnična nevarnost poveča-
nja socialnih neenakosti. Direktiva bi bila učinkovita v primeru da bi roboti
prevzeli naloge brez ogrožanja delovnih mest.
V povezavi z drugimi vprašanji sodelovalno delo z roboti pomeni spre-
membe ukrepov za preprečevanje poklicnih tveganj, medtem ko lahko uvaja-
nje nove tehnologije v proizvodnem okolju vključuje nove poslovne obvez-
nosti in nova tveganja (nesreče delavcev – robotov, električni udar, ope-
kline, stres in drugi). S tega vidika je treba v zvezi z delovno zakonodajo
upoštevati nekatera pomembna vprašanja, ki neposredno vplivajo na pra-
vice kolektivnih in individualnih delavcev:
– uvedba sistema kvot, ki bi podjetja prisilila, da imajo določeno število
delavcev;
– sprememba davčnih olajšav in odbitkov socialnih prispevkov, ki jih
imajo delodajalci, da bi povečali privlačnost zaposlovanja delavcev;
– novi ukrepi zaposlovanja in javni načrti v robotskem gospodarskem
kontekstu;
137
