Page 142 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 142
eba Sainz de Baranda in Eva Arrilucea
pomoč m sp, da postanejo konkurenčnejša z uporabo digitalnih teh-
nologij, ali preizkusne laboratorijske platforme za testiranje in upo-
rabo novih tehnologij). m sp potrebujejo tudi menedžerje z dvojnim
tehnološkim in managerskim profilom, ki lahko razumejo potencial
novih tehnologij v negotovem okolju.
– Industrija 4.0 korenito spreminja profile delovnih mest in kompe-
tenc. Delavci imajo spreminjajočo se vlogo, od operaterjev do reševalcev
problemov.
– Avtomatizacija se močno zmanjša glede na ravni izobrazbe in dohod-
kov delavcev: pri osebah z nizko stopnjo izobrazbe in nizkimi dohod-
ki obstaja največje tveganje avtomatizacije.
– Vodstvo se iz »menedžerjev ljudi« spreminja v »vodje ljudi in strojev«.
Ker vodilni delavci delujejo v svetu, ki temelji na tehnologiji, so vodil-
ne poslovne šole osredotočene na stičišče podjetij, tehnologije in obli-
kovanja, da bi predvidele digitalne motnje v podjetjih. V tem smislu
največja grožnja za zaposlovanje ni avtomatizacija, pač pa nezmožnost
ostati konkurenčen v prihodnosti.
– Podjetja morajo poskrbeti za zaposljivost delavcev in ne za delovna me-
sta. Usposabljanje, nove učne metode in dolgoročno učenje ter raz-
vijanje pa so ključni dejavniki za doseganje tega cilja in izboljšanje
sprejemanja tehnoloških sprememb v podjetju s strani delavcev.
– Pojavljajo se različne oblike organizacije dela, ki vplivajo na odnose med
delavci in delodajalci. V teh novih oblikah je najpomembnejša člove-
ška razsežnost – proizvodnja, usmerjena v človeka –, posebej za dela,
v katerih človeškega dela ni mogoče nadomestiti. Ti modeli, osredo-
točeni na delavce, vplivajo na oblikovanje delovnih mest in dodelje-
vanje delovne obremenitve, od njih se pričakuje, da bodo povečali za-
dovoljstvo delavcev in zagotovili boljše ter varnejše delovno mesto.
– Za spopadanje z izzivi, povezanimi z zaposlovanjem, imajo m sp ne-
katere možne ukrepe, kot je izvedba študije trenutnega notranjega stro-
kovnega znanja in prihodnjih potreb, da se razkrijejo vrzeli med obe-
ma situacijama. Prav tako morajo mala in srednja podjetja zapolniti
ključna delovna mesta z osebami, ki imajo T-lastnosti: ljudje s stro-
kovnim znanjem, ki imajo hkrati osebne sposobnosti za povezovanje
z drugimi področji znanja. V vsakem primeru bodo mala in srednja
podjetja potrebovala tesne povezave z drugimi akterji v inovacijskem
sistemu, da bi analizirala vrzeli, razvila ustrezne profile in jih vklju-
čila v notranjo organizacijo dela. V tem smislu bi lahko bile univerze,
raziskovalne in tehnološke organizacije, centri za poklicno usposab-
142
pomoč m sp, da postanejo konkurenčnejša z uporabo digitalnih teh-
nologij, ali preizkusne laboratorijske platforme za testiranje in upo-
rabo novih tehnologij). m sp potrebujejo tudi menedžerje z dvojnim
tehnološkim in managerskim profilom, ki lahko razumejo potencial
novih tehnologij v negotovem okolju.
– Industrija 4.0 korenito spreminja profile delovnih mest in kompe-
tenc. Delavci imajo spreminjajočo se vlogo, od operaterjev do reševalcev
problemov.
– Avtomatizacija se močno zmanjša glede na ravni izobrazbe in dohod-
kov delavcev: pri osebah z nizko stopnjo izobrazbe in nizkimi dohod-
ki obstaja največje tveganje avtomatizacije.
– Vodstvo se iz »menedžerjev ljudi« spreminja v »vodje ljudi in strojev«.
Ker vodilni delavci delujejo v svetu, ki temelji na tehnologiji, so vodil-
ne poslovne šole osredotočene na stičišče podjetij, tehnologije in obli-
kovanja, da bi predvidele digitalne motnje v podjetjih. V tem smislu
največja grožnja za zaposlovanje ni avtomatizacija, pač pa nezmožnost
ostati konkurenčen v prihodnosti.
– Podjetja morajo poskrbeti za zaposljivost delavcev in ne za delovna me-
sta. Usposabljanje, nove učne metode in dolgoročno učenje ter raz-
vijanje pa so ključni dejavniki za doseganje tega cilja in izboljšanje
sprejemanja tehnoloških sprememb v podjetju s strani delavcev.
– Pojavljajo se različne oblike organizacije dela, ki vplivajo na odnose med
delavci in delodajalci. V teh novih oblikah je najpomembnejša člove-
ška razsežnost – proizvodnja, usmerjena v človeka –, posebej za dela,
v katerih človeškega dela ni mogoče nadomestiti. Ti modeli, osredo-
točeni na delavce, vplivajo na oblikovanje delovnih mest in dodelje-
vanje delovne obremenitve, od njih se pričakuje, da bodo povečali za-
dovoljstvo delavcev in zagotovili boljše ter varnejše delovno mesto.
– Za spopadanje z izzivi, povezanimi z zaposlovanjem, imajo m sp ne-
katere možne ukrepe, kot je izvedba študije trenutnega notranjega stro-
kovnega znanja in prihodnjih potreb, da se razkrijejo vrzeli med obe-
ma situacijama. Prav tako morajo mala in srednja podjetja zapolniti
ključna delovna mesta z osebami, ki imajo T-lastnosti: ljudje s stro-
kovnim znanjem, ki imajo hkrati osebne sposobnosti za povezovanje
z drugimi področji znanja. V vsakem primeru bodo mala in srednja
podjetja potrebovala tesne povezave z drugimi akterji v inovacijskem
sistemu, da bi analizirala vrzeli, razvila ustrezne profile in jih vklju-
čila v notranjo organizacijo dela. V tem smislu bi lahko bile univerze,
raziskovalne in tehnološke organizacije, centri za poklicno usposab-
142
