Page 145 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 145
elovanje med visokošolskimi 5
izobraževalnimi ustanovami in podjetji
Gianluca Rossi
Rak-rana, obenem pa velik neizkoriščen potencial za e u predstavlja sode-
lovanje gospodarstva oz. celotne družbe z institucijami znanja (univerze,
instituti ipd.). Politika e u, kot tudi mnogi njeni programi dajejo v zad-
njem desetletju temu področju velik poudarek. Koncepti sodelovanja se in-
tenzivno razvijajo, a le sramežljivo postajajo realnost. Prav zato menimo,
da je to poglavje eno ključnih za uspešnost gospodarstva, tudi zato, ker
prinašajo prebojne inovacije. Obenem pa izziv za obe strani, da kljub raz-
ličnosti razvijeta kulturo medsebojnega razumevanja, priznavanja in ob
družbeno odgovornem angažiranju najdeta pravi Modus operandi.
5.1 Uvod
Največji izziv za evropska mala in srednje velika podjetja (m sp) v inženir-
skem sektorju je t. i. »pametna industrija«, ki jo razumemo kot inteligentne
komponente in sisteme, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, na vseh
področjih oskrbe, proizvodne in distribucijske verige. Prispevek visokošol-
skih izobraževalnih ustanov, s svojim znanjem in raziskavami, predstavlja
pomembno podporo dobri pripravljenosti podjetij. Po drugi strani pa mora
osebje malih in srednje velikih podjetij razviti znanja, spretnosti in kom-
petence, skupaj s posebnimi pedagoškimi pristopi, prilagojenimi njihovim
proizvodnim procesom in poslovnemu življenju. V tem kontekstu je model
sodelovanja med visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami in podjetji
eno najpomembnejših orodij, ki bi jih m s p lahko uporabila, da bi posta-
la »pametna«, povečala svojo konkurenčnost in izboljšala svoj položaj na
trgu.
Cilji tega poglavja so:
– opredeliti model sodelovanja med visokošolskimi izobraževalnimi
ustanovami in podjetji,
– pojasniti, kako Evropska komisija spodbuja in podpira model sode-
lovanja med izobraževalnimi ustanovami ter podjetji,
145
izobraževalnimi ustanovami in podjetji
Gianluca Rossi
Rak-rana, obenem pa velik neizkoriščen potencial za e u predstavlja sode-
lovanje gospodarstva oz. celotne družbe z institucijami znanja (univerze,
instituti ipd.). Politika e u, kot tudi mnogi njeni programi dajejo v zad-
njem desetletju temu področju velik poudarek. Koncepti sodelovanja se in-
tenzivno razvijajo, a le sramežljivo postajajo realnost. Prav zato menimo,
da je to poglavje eno ključnih za uspešnost gospodarstva, tudi zato, ker
prinašajo prebojne inovacije. Obenem pa izziv za obe strani, da kljub raz-
ličnosti razvijeta kulturo medsebojnega razumevanja, priznavanja in ob
družbeno odgovornem angažiranju najdeta pravi Modus operandi.
5.1 Uvod
Največji izziv za evropska mala in srednje velika podjetja (m sp) v inženir-
skem sektorju je t. i. »pametna industrija«, ki jo razumemo kot inteligentne
komponente in sisteme, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, na vseh
področjih oskrbe, proizvodne in distribucijske verige. Prispevek visokošol-
skih izobraževalnih ustanov, s svojim znanjem in raziskavami, predstavlja
pomembno podporo dobri pripravljenosti podjetij. Po drugi strani pa mora
osebje malih in srednje velikih podjetij razviti znanja, spretnosti in kom-
petence, skupaj s posebnimi pedagoškimi pristopi, prilagojenimi njihovim
proizvodnim procesom in poslovnemu življenju. V tem kontekstu je model
sodelovanja med visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami in podjetji
eno najpomembnejših orodij, ki bi jih m s p lahko uporabila, da bi posta-
la »pametna«, povečala svojo konkurenčnost in izboljšala svoj položaj na
trgu.
Cilji tega poglavja so:
– opredeliti model sodelovanja med visokošolskimi izobraževalnimi
ustanovami in podjetji,
– pojasniti, kako Evropska komisija spodbuja in podpira model sode-
lovanja med izobraževalnimi ustanovami ter podjetji,
145
