Page 44 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
skladbe, izdelovanju določene skladbe, določenemu tehničnemu izzivu.
Sicer pa mora učna ura vsebovati raznovrstna področja, skozi katera bo
učenec lahko usvajal širok nabor glasbeno-pianističnih znanj in veščin.
3.1 Pristop, osredotočen na učenca
Učitelj bo s pristopom, osredotočenim na učenca (angl. student-centered
approach), v načrtovanje učnih ur vključil čim več raznovrstnih področij:
tehniko, muzikalno izdelovanje, teorijo, urjenje sluha, branje novih skladb,
branje a prima vista, pomnjenje, transpozicijo, improvizacijo, kompozici-
jo, skupno igro. Tak pristop se razlikuje od pristopa, osredotočenega na uči-
telja (angl. teacher-centered approach), ki svoje ideje podaja skozi bolj ali
manj natančne odgovore in smernice, po katerih naj učenec skladbe izva-
ja in vadi, učne ure pa vsebujejo predvsem učenje novih skladb, tehnično
delo, interpretacijo in priprave na nastop (Mackworth-Young, 1990). Harris
(2014, str. 16) pristop, osredotočen na učitelja, imenuje stil odzivanja na na-
pake (angl. »reacting to mistakes« style) in meni, da je neživljenjski, nes-
rečen, utrujajoč in pogosto frustrirajoč ter da ga je potrebno popolnoma
opustiti. Sicer je precej uveljavljen v »tradicionalnem« pianističnem izobra-
ževanju, vendar pa izkušnje kažejo, da pogosto oblikuje učence, ki so preveč
odvisni od učitelja in kljub mnogim letom tudi vrhunskega akademskega
izobraževanja težje samostojno nadaljujejo pot profesionalnega glasbeni-
ka (Daniel, 2001). Montandonova (1998) je raziskala trende klavirske pe-
dagogike v letih 1981–1995 na podlagi študij in analiz zbornikov nacional-
ne konference o klavirski pedagogiki (angl. National Conference on Piano
Pedagogy) v ZDA. Med drugim opozarja na dejstvo, da večina učiteljev in
njihovih učencev nima ustreznih izkušenj z modeli pristopov, osredotoče-
nih na učenca. Namesto tega dominirajo avtoritarni modeli, ki temeljijo
na učiteljevih idejah in navodilih za izvajanje ter vadenje, medtem ko je na
učenca osredotočen pristop še vedno napačno razumljen koncept, na kar
opozarjajo tudi že nekateri članki v zbornikih konference (Chronister in
McBeth, 1985).
Cilj pristopa, osredotočenega na učenca, je nuditi široko in temelji-
to izobrazbo, skozi katero učenci pridobijo orodja za samostojno učenje z
izčrpno glasbeno pismenostjo in so tako opremljeni za vseživljenjsko pro-
fesionalno ali ljubiteljsko udejstvovanje in zadovoljstvo v glasbi. Tako ta
pristop predpostavlja strategije odkrivanja, raziskovanja, načrtovanja s so-
delovanjem in spodbujanja samovrednotenja skozi raznovrstna področja
glasbeno-pianističnega izobraževanja, ki jih obravnavamo v nadaljevanju.
42
skladbe, izdelovanju določene skladbe, določenemu tehničnemu izzivu.
Sicer pa mora učna ura vsebovati raznovrstna področja, skozi katera bo
učenec lahko usvajal širok nabor glasbeno-pianističnih znanj in veščin.
3.1 Pristop, osredotočen na učenca
Učitelj bo s pristopom, osredotočenim na učenca (angl. student-centered
approach), v načrtovanje učnih ur vključil čim več raznovrstnih področij:
tehniko, muzikalno izdelovanje, teorijo, urjenje sluha, branje novih skladb,
branje a prima vista, pomnjenje, transpozicijo, improvizacijo, kompozici-
jo, skupno igro. Tak pristop se razlikuje od pristopa, osredotočenega na uči-
telja (angl. teacher-centered approach), ki svoje ideje podaja skozi bolj ali
manj natančne odgovore in smernice, po katerih naj učenec skladbe izva-
ja in vadi, učne ure pa vsebujejo predvsem učenje novih skladb, tehnično
delo, interpretacijo in priprave na nastop (Mackworth-Young, 1990). Harris
(2014, str. 16) pristop, osredotočen na učitelja, imenuje stil odzivanja na na-
pake (angl. »reacting to mistakes« style) in meni, da je neživljenjski, nes-
rečen, utrujajoč in pogosto frustrirajoč ter da ga je potrebno popolnoma
opustiti. Sicer je precej uveljavljen v »tradicionalnem« pianističnem izobra-
ževanju, vendar pa izkušnje kažejo, da pogosto oblikuje učence, ki so preveč
odvisni od učitelja in kljub mnogim letom tudi vrhunskega akademskega
izobraževanja težje samostojno nadaljujejo pot profesionalnega glasbeni-
ka (Daniel, 2001). Montandonova (1998) je raziskala trende klavirske pe-
dagogike v letih 1981–1995 na podlagi študij in analiz zbornikov nacional-
ne konference o klavirski pedagogiki (angl. National Conference on Piano
Pedagogy) v ZDA. Med drugim opozarja na dejstvo, da večina učiteljev in
njihovih učencev nima ustreznih izkušenj z modeli pristopov, osredotoče-
nih na učenca. Namesto tega dominirajo avtoritarni modeli, ki temeljijo
na učiteljevih idejah in navodilih za izvajanje ter vadenje, medtem ko je na
učenca osredotočen pristop še vedno napačno razumljen koncept, na kar
opozarjajo tudi že nekateri članki v zbornikih konference (Chronister in
McBeth, 1985).
Cilj pristopa, osredotočenega na učenca, je nuditi široko in temelji-
to izobrazbo, skozi katero učenci pridobijo orodja za samostojno učenje z
izčrpno glasbeno pismenostjo in so tako opremljeni za vseživljenjsko pro-
fesionalno ali ljubiteljsko udejstvovanje in zadovoljstvo v glasbi. Tako ta
pristop predpostavlja strategije odkrivanja, raziskovanja, načrtovanja s so-
delovanjem in spodbujanja samovrednotenja skozi raznovrstna področja
glasbeno-pianističnega izobraževanja, ki jih obravnavamo v nadaljevanju.
42
