Page 171 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 171
Kdo in od kod je prihajal? O novi demografski strukturi v Istri
stega, ki je vabil sam, vidno že v sledečem poglavju, vendar pa očitno tega
privilegija ni bil deležen vsak. Čeprav se zdi, da bi bil lahko ta privilegij
vezan na čas prihoda, se je tudi ta teza izkazala za negotovo.
Kdo in od kod je prihajal? O novi demografski strukturi v Istri
Procesi priseljevanja so se ujemali s procesi izseljevanja. Do leta 1954 je bi-
lo zabeleženih le 2.600 primerov stalne interne migracije na slovenski del
Obale. Vendar je prihajalo do precejšnih migracij znotraj Istre, ko so se lju-
dje iz zaledja priseljevali na Obalo in v zaledja obalnih mest, zaradi česar je
prihajalo do izpraznitve istrskih vasi (Kalc 2019, 151–152). O premiku po-
deželskih prebivalcev Istre v bližnja obalna mesta pričata zakonca Antonio
in Pina, ki se spominjata popolne izpraznitve Manžana in drugih istrskih
vasi zaradi preseljevanja kmetov v zapuščene italijanske hiše:
A: Ja, moj stric tle gor je šel v Izolo, uni je šou v Koper. So se razpršili.
[. . .]
P: Veš, kaj so dobili, uni Italijani iz Kopra in Izole, so šli v Trst, ne, in
tej so dobili stare, ne, velike hiše in stare, ampak so dobili kmetije v
Kopru, to so pustili, in so šli iz Marezig, Manžana, vseh vasi, ne so
dobili in so šli, tudi moj bratranc ko je šel iz Marezig, je dobu lepo
hišo, eni pa niso dobili, nič, so bli ubožci tudi v Kopru. [. . .]
A: Ja, pol uni so šli proč. Je bil ukaz, da to živino se more ščistit. Ni
blo smeti imet in ljudje so se preselili dol.
K: A, in takrat se je vas pol spraznila, no, Manžan.
P: Eni v Trst, eni v Koper, eni v Izolo . . .
K: In pol, kdo se je priselil sem?
A: Bolj z juga, ne.
K: A tudi v vasi so prišli?
P: Polna vas tega je. 41 družin je še. Je bla puna vas ljudi, je bla šola
gor, italijanska šola, je bla, gostilna, je blo nekej, ne, samo pol so to . . .
Se je ščistlo in je šlo v oštje, je šlo v nič.
Redke raziskave populacijske strukture kažejo, da je največ priseljencev
v času st o prihajalo iz notranjosti slovenske obalne regije, skupaj s prise-
ljenci iz cone A. V zgodnjih letih je bilo priseljevanje povezano predvsem z
zaposlitvijo v vojaški in civilni administraciji ter v novoustanovljenih druž-
benih in gospodarskih strukturah. Veliko je bilo političnih priseljencev iz
Trsta in okolice, ki so bežali pred fašističnim nasiljem v Jugoslaviji v letih
169
stega, ki je vabil sam, vidno že v sledečem poglavju, vendar pa očitno tega
privilegija ni bil deležen vsak. Čeprav se zdi, da bi bil lahko ta privilegij
vezan na čas prihoda, se je tudi ta teza izkazala za negotovo.
Kdo in od kod je prihajal? O novi demografski strukturi v Istri
Procesi priseljevanja so se ujemali s procesi izseljevanja. Do leta 1954 je bi-
lo zabeleženih le 2.600 primerov stalne interne migracije na slovenski del
Obale. Vendar je prihajalo do precejšnih migracij znotraj Istre, ko so se lju-
dje iz zaledja priseljevali na Obalo in v zaledja obalnih mest, zaradi česar je
prihajalo do izpraznitve istrskih vasi (Kalc 2019, 151–152). O premiku po-
deželskih prebivalcev Istre v bližnja obalna mesta pričata zakonca Antonio
in Pina, ki se spominjata popolne izpraznitve Manžana in drugih istrskih
vasi zaradi preseljevanja kmetov v zapuščene italijanske hiše:
A: Ja, moj stric tle gor je šel v Izolo, uni je šou v Koper. So se razpršili.
[. . .]
P: Veš, kaj so dobili, uni Italijani iz Kopra in Izole, so šli v Trst, ne, in
tej so dobili stare, ne, velike hiše in stare, ampak so dobili kmetije v
Kopru, to so pustili, in so šli iz Marezig, Manžana, vseh vasi, ne so
dobili in so šli, tudi moj bratranc ko je šel iz Marezig, je dobu lepo
hišo, eni pa niso dobili, nič, so bli ubožci tudi v Kopru. [. . .]
A: Ja, pol uni so šli proč. Je bil ukaz, da to živino se more ščistit. Ni
blo smeti imet in ljudje so se preselili dol.
K: A, in takrat se je vas pol spraznila, no, Manžan.
P: Eni v Trst, eni v Koper, eni v Izolo . . .
K: In pol, kdo se je priselil sem?
A: Bolj z juga, ne.
K: A tudi v vasi so prišli?
P: Polna vas tega je. 41 družin je še. Je bla puna vas ljudi, je bla šola
gor, italijanska šola, je bla, gostilna, je blo nekej, ne, samo pol so to . . .
Se je ščistlo in je šlo v oštje, je šlo v nič.
Redke raziskave populacijske strukture kažejo, da je največ priseljencev
v času st o prihajalo iz notranjosti slovenske obalne regije, skupaj s prise-
ljenci iz cone A. V zgodnjih letih je bilo priseljevanje povezano predvsem z
zaposlitvijo v vojaški in civilni administraciji ter v novoustanovljenih druž-
benih in gospodarskih strukturah. Veliko je bilo političnih priseljencev iz
Trsta in okolice, ki so bežali pred fašističnim nasiljem v Jugoslaviji v letih
169
