Page 175 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 175
Kdo in od kod je prihajal? O novi demografski strukturi v Istri
nega kulturnega sektorja in vojaških kadrov (Kalc 2019, 152). Kakšna je bila
potreba po teh administrativnih kadrih, priča polkovnik Dragotin, ki je v
Koper prišel leta 1954. Zanimivo, tu ni več zaznati potrebe po dvojezič-
nosti, gospod namreč ni znal italijansko, pa čeprav opozarja, da je bila ob
prihodu še velika večina prebivalstva italijanskega. Kot pripoveduje, je bila
potreba po administraciji velika, zato ni bilo velike selekcije:
[O prihodu:] 54-ega leta, takoj 15. oktobra, za načelnika vojnega odse-
ka tukaj. In takrat smo prevzeli, do takrat vojaki niso šli za vojaški rok
služenje, pol smo pa začeli klicat . . . Te prebivalce tukaj. [Na vpraša-
nje, od kod je prišel:] Iz Ljubljane, v glavnem vsi uslužbenci, ne bom
rekel vsi . . . Ki je malček znal pisat, po domače povedano, so prišli
tukaj, ker se je postavil okrajni ljudski odbor, oblast nova, na banke
ljudi nove itn. Ko sem js prišel, so bili še Italijani tukaj. Ne pozabimo,
da je bilo najmanj 90 prebivalcev mesta Kopra Italijanov.
Po Londonskem memorandumu je bilo priseljevanje močno povečano,
kar se je ujemalo z uvajanjem planskega gospodarstva in integracijo cone
B v Republiko Slovenijo. Čeprav s t o ni dovolila jugoslovanskega vmeša-
vanja, je komunistična partija v cono B vpeljevala socialistično ekonomijo
in socialni koncept ter poskušala zmanjšati odvisnost istrskega gospodar-
stva od Trsta (Kalc 2019, 156; Rogoznica 2011, 290). Implementirali so se
nacionalno pomembni projekti, kot je izgradnja Luke Koper, industrijskih
obratov, kot je t om o s, Delamaris, Splošna plovba ipd. Precej truda je bi-
lo vloženega v razvoj agrikulture, ribolova in solinarstva. Ustanovljene so
bile gradbene in trgovske družbe. Vse to je klicalo po novi delovni sili raz-
novrstnih kvalifikacij (Rogoznica 2011; Kalc 2019, 156). Kako velike so bile
potrebe po novi delovni sili v izpraznjenih istrskih mestih, priča Claudio,
nekdanji direktor komunalnega in gradbenega podjetja, ki je v potrebi po
delovni sili s »šopom ključev« osebno vabil različne obrtnike s Krasa v Pi-
ran:
C: [O ustanovitvi in delovanju gradbenega podjetja] Kako so prihajali
ljudje. Obrtniki so šli. Redki so ostali, kakšni stari, ni bilo mizarjev, ni
bilo zidarjev, ni bilo teh, ni bilo onih, električarjev ni bilo . . . In smo
hodili po notranjosti vabit ljudi, da pridejo sem delat.
K: Aha. V notranjost . . . Kam? V Istro?
C: Zakaj vam zdaj govorim o tem Konstruktorju? Nisem imel zidarjev
tukaj. In kam sem šel? Sem šel na Kras. Kras, ga poznam. Sem bil par-
173
nega kulturnega sektorja in vojaških kadrov (Kalc 2019, 152). Kakšna je bila
potreba po teh administrativnih kadrih, priča polkovnik Dragotin, ki je v
Koper prišel leta 1954. Zanimivo, tu ni več zaznati potrebe po dvojezič-
nosti, gospod namreč ni znal italijansko, pa čeprav opozarja, da je bila ob
prihodu še velika večina prebivalstva italijanskega. Kot pripoveduje, je bila
potreba po administraciji velika, zato ni bilo velike selekcije:
[O prihodu:] 54-ega leta, takoj 15. oktobra, za načelnika vojnega odse-
ka tukaj. In takrat smo prevzeli, do takrat vojaki niso šli za vojaški rok
služenje, pol smo pa začeli klicat . . . Te prebivalce tukaj. [Na vpraša-
nje, od kod je prišel:] Iz Ljubljane, v glavnem vsi uslužbenci, ne bom
rekel vsi . . . Ki je malček znal pisat, po domače povedano, so prišli
tukaj, ker se je postavil okrajni ljudski odbor, oblast nova, na banke
ljudi nove itn. Ko sem js prišel, so bili še Italijani tukaj. Ne pozabimo,
da je bilo najmanj 90 prebivalcev mesta Kopra Italijanov.
Po Londonskem memorandumu je bilo priseljevanje močno povečano,
kar se je ujemalo z uvajanjem planskega gospodarstva in integracijo cone
B v Republiko Slovenijo. Čeprav s t o ni dovolila jugoslovanskega vmeša-
vanja, je komunistična partija v cono B vpeljevala socialistično ekonomijo
in socialni koncept ter poskušala zmanjšati odvisnost istrskega gospodar-
stva od Trsta (Kalc 2019, 156; Rogoznica 2011, 290). Implementirali so se
nacionalno pomembni projekti, kot je izgradnja Luke Koper, industrijskih
obratov, kot je t om o s, Delamaris, Splošna plovba ipd. Precej truda je bi-
lo vloženega v razvoj agrikulture, ribolova in solinarstva. Ustanovljene so
bile gradbene in trgovske družbe. Vse to je klicalo po novi delovni sili raz-
novrstnih kvalifikacij (Rogoznica 2011; Kalc 2019, 156). Kako velike so bile
potrebe po novi delovni sili v izpraznjenih istrskih mestih, priča Claudio,
nekdanji direktor komunalnega in gradbenega podjetja, ki je v potrebi po
delovni sili s »šopom ključev« osebno vabil različne obrtnike s Krasa v Pi-
ran:
C: [O ustanovitvi in delovanju gradbenega podjetja] Kako so prihajali
ljudje. Obrtniki so šli. Redki so ostali, kakšni stari, ni bilo mizarjev, ni
bilo zidarjev, ni bilo teh, ni bilo onih, električarjev ni bilo . . . In smo
hodili po notranjosti vabit ljudi, da pridejo sem delat.
K: Aha. V notranjost . . . Kam? V Istro?
C: Zakaj vam zdaj govorim o tem Konstruktorju? Nisem imel zidarjev
tukaj. In kam sem šel? Sem šel na Kras. Kras, ga poznam. Sem bil par-
173
