Page 173 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 173
Kdo in od kod je prihajal? O novi demografski strukturi v Istri
Izola, 1948 Izola, 1948
Potem pa ena njena kolegica je pa učila italijanske otroke, lih tako od
prvega do četrtega.
Priseljevanje iz cone A st o se je kmalu končalo, namesto od tam je ka-
der začel prihajati iz širše Slovenije in Hrvaške, predvsem iz zaledja Istre.
Med priseljenci prevladujejo priseljenci iz občin Hrpelje, Sežana, Ilirska Bi-
strica, Postojna in iz goriške regije, ki je bila zaradi razmejitve po letu 1947
odrezana od svojega urbanega središča, Gorice, ki je ostala v Italiji. Obe
regiji sta si z Istro delili skupno zgodovino v času skupne administrativne
regije pod Avtro-Ogrsko in Julijske krajine pod fašistično Italijo. Tako so
zgodaj, leta 1946, z Vipavskega prišli že omenjeni Lucijini starši, oba učite-
lja. Ko so se istega leta preselili v Koper, so bili tam ena redkih slovenskih
družin, po odhodu matere v Ljubljano zaradi dokončanja šolanja in njeni
vrnitvi leta 1955 pa se je etnična struktura v mestih povsem spremenila:
Moji starši so prišli sem kot poslani iz Vipavskega oz. takrat sta bila
v Brdih kot učitelja, čeprav te formalne izobrazbe nista imela. Sta pa
takrat imela, sta najbrž neke izkušnje že imela. [. . .] 46-ega sta pri-
šla v Dekane. [ Oče je kmalu zapustil šolstvo.] Medtem ko mamica je
ostala v šolstvu. [Ob preselitvi v Koper.] Mislim, da smo bili samo mi
in še naši sosedje v tretjem nadstropju. [. . .] Slovenci, drugi so bili vsi
Italijani.
Podobna je zgodba njenega moža Danila, ki je iz cone A kot otrok prav ta-
ko prišel zgodaj, leta 1952, z mamo dvojezično učiteljico, ki je bila iz družine
171
Izola, 1948 Izola, 1948
Potem pa ena njena kolegica je pa učila italijanske otroke, lih tako od
prvega do četrtega.
Priseljevanje iz cone A st o se je kmalu končalo, namesto od tam je ka-
der začel prihajati iz širše Slovenije in Hrvaške, predvsem iz zaledja Istre.
Med priseljenci prevladujejo priseljenci iz občin Hrpelje, Sežana, Ilirska Bi-
strica, Postojna in iz goriške regije, ki je bila zaradi razmejitve po letu 1947
odrezana od svojega urbanega središča, Gorice, ki je ostala v Italiji. Obe
regiji sta si z Istro delili skupno zgodovino v času skupne administrativne
regije pod Avtro-Ogrsko in Julijske krajine pod fašistično Italijo. Tako so
zgodaj, leta 1946, z Vipavskega prišli že omenjeni Lucijini starši, oba učite-
lja. Ko so se istega leta preselili v Koper, so bili tam ena redkih slovenskih
družin, po odhodu matere v Ljubljano zaradi dokončanja šolanja in njeni
vrnitvi leta 1955 pa se je etnična struktura v mestih povsem spremenila:
Moji starši so prišli sem kot poslani iz Vipavskega oz. takrat sta bila
v Brdih kot učitelja, čeprav te formalne izobrazbe nista imela. Sta pa
takrat imela, sta najbrž neke izkušnje že imela. [. . .] 46-ega sta pri-
šla v Dekane. [ Oče je kmalu zapustil šolstvo.] Medtem ko mamica je
ostala v šolstvu. [Ob preselitvi v Koper.] Mislim, da smo bili samo mi
in še naši sosedje v tretjem nadstropju. [. . .] Slovenci, drugi so bili vsi
Italijani.
Podobna je zgodba njenega moža Danila, ki je iz cone A kot otrok prav ta-
ko prišel zgodaj, leta 1952, z mamo dvojezično učiteljico, ki je bila iz družine
171
