Page 43 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 43
Ribištvo v Sloveniji 1.7
način, da bodo ti dolgoročno služili vsem skupnostim brez ogrožanja
biološke raznovrstnosti ali poslabšanja razmer v okolju (Watson 2019).
1.7 Ribištvo v Sloveniji
Ribištvo v Sloveniji je eden najmanjših sektorjev, vendar še vedno po-
memben, predvsem zaradi kulturne dediščine in tržnih niš. Prepleta se
z nekaterimi drugimi panogami, kot sta turizem in šport. Morsko ri-
bištvo prevladuje v obalni regiji, celinsko ribištvo pa je porazdeljeno po
različnih regijah glede na prevladujoči tip celinskih voda. Skupna evrop-
ska ribiška politika (s rp), ki jo po pravilih e u izvaja tudi Slovenija,
predstavlja skupek pravil, ki zagotavljajo, da se ribištvo izvaja v traj-
nostni smeri, s pošteno konkurenco in z usmerjenim razvojem. Med
cilji so ohranjanje ribolovnih virov, izvajanje trajnostnih praks in pod-
piranje razvoja v akvakulturi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano b. l.d).
Ribištvo v Sloveniji obsega gospodarski in negospodarski ribolov na
morju in na celinskih vodah, akvakulturo (morsko in sladkovodno), pre-
delavo in trženje ribiških proizvodov ter upravljanje z ribolovnimi viri,
ki je v pristojnosti m k g p. Pristojno ministrstvo skrbi tudi za razvoj
trajnostne akvakulture. Na področju celinskega ribištva so pomembni
ohranjanje in varovanje domorodnih vrst rib ter skrb za razvoj rekrea-
cijskega ribolova, ki je pomembna panoga, kamor sodi npr. muharjenje.
Za segment predelave in trženja rib ter ribiških proizvodov želijo zago-
toviti večje proizvodne zmogljivosti in večjo dodano vrednost izdelkov
(Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.d).
Morsko ribištvo in akvakultura v Sloveniji
Morski gospodarski ribolov ima bogato zgodovino in je del kulturne de-
diščine v obalnih mestih. V zadnjem času se morski ribolov prepleta s
turizmom in z gostinstvom, kjer ponudbo popestrijo s svežim ulovom.
Slovenski gospodarski ribolov sodi v kategorijo malega ribolova, poleg
tega nekatere institucije izvajajo še raziskovalni ribolov, medtem ko re-
kreacijski ribolov izvajajo amaterski ribiči. Gospodarski ribolov v Slo-
veniji lahko izvaja ribič, ki ima potrebno ribiško opremo za izvajanje
ribolova. V okviru s rp ima Slovenija določeno zgornjo mejo za ribi-
ško floto, ki je izražena v bruto tonah (685,02 g t) in kilovatih (9.126,90
kW). Poveljniki ribiških plovil morajo zapisovati vrste in količino ulova
ter ovrednotiti zavržek v vsakem ulovu (Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano b. l.b). Slovensko ribiško floto sestavljajo pretežno
43
način, da bodo ti dolgoročno služili vsem skupnostim brez ogrožanja
biološke raznovrstnosti ali poslabšanja razmer v okolju (Watson 2019).
1.7 Ribištvo v Sloveniji
Ribištvo v Sloveniji je eden najmanjših sektorjev, vendar še vedno po-
memben, predvsem zaradi kulturne dediščine in tržnih niš. Prepleta se
z nekaterimi drugimi panogami, kot sta turizem in šport. Morsko ri-
bištvo prevladuje v obalni regiji, celinsko ribištvo pa je porazdeljeno po
različnih regijah glede na prevladujoči tip celinskih voda. Skupna evrop-
ska ribiška politika (s rp), ki jo po pravilih e u izvaja tudi Slovenija,
predstavlja skupek pravil, ki zagotavljajo, da se ribištvo izvaja v traj-
nostni smeri, s pošteno konkurenco in z usmerjenim razvojem. Med
cilji so ohranjanje ribolovnih virov, izvajanje trajnostnih praks in pod-
piranje razvoja v akvakulturi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano b. l.d).
Ribištvo v Sloveniji obsega gospodarski in negospodarski ribolov na
morju in na celinskih vodah, akvakulturo (morsko in sladkovodno), pre-
delavo in trženje ribiških proizvodov ter upravljanje z ribolovnimi viri,
ki je v pristojnosti m k g p. Pristojno ministrstvo skrbi tudi za razvoj
trajnostne akvakulture. Na področju celinskega ribištva so pomembni
ohranjanje in varovanje domorodnih vrst rib ter skrb za razvoj rekrea-
cijskega ribolova, ki je pomembna panoga, kamor sodi npr. muharjenje.
Za segment predelave in trženja rib ter ribiških proizvodov želijo zago-
toviti večje proizvodne zmogljivosti in večjo dodano vrednost izdelkov
(Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.d).
Morsko ribištvo in akvakultura v Sloveniji
Morski gospodarski ribolov ima bogato zgodovino in je del kulturne de-
diščine v obalnih mestih. V zadnjem času se morski ribolov prepleta s
turizmom in z gostinstvom, kjer ponudbo popestrijo s svežim ulovom.
Slovenski gospodarski ribolov sodi v kategorijo malega ribolova, poleg
tega nekatere institucije izvajajo še raziskovalni ribolov, medtem ko re-
kreacijski ribolov izvajajo amaterski ribiči. Gospodarski ribolov v Slo-
veniji lahko izvaja ribič, ki ima potrebno ribiško opremo za izvajanje
ribolova. V okviru s rp ima Slovenija določeno zgornjo mejo za ribi-
ško floto, ki je izražena v bruto tonah (685,02 g t) in kilovatih (9.126,90
kW). Poveljniki ribiških plovil morajo zapisovati vrste in količino ulova
ter ovrednotiti zavržek v vsakem ulovu (Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano b. l.b). Slovensko ribiško floto sestavljajo pretežno
43
