Page 40 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 40
1 Uvod
140
130
120
110
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015
Slika 1.2 Primerjava morskega ulova na svetovni ravni (v milijonih ton; temno –
Watson in Tidd 2018, srednje – s au, svetlo – fa o; povzeto po Our
Shared Seas b. l.)
litično voljo ter mednarodnim sodelovanjem se lahko omenjene grožnje
zmanjša (Cheung, Lam in Wabnitz 2019, 11, 35).
Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo v Severnem in v Balt-
skem morju največ ulova v letu 2015. Podatki kažejo, da se v omenje-
nih morjih stanje izboljšuje, kajti od leta 2000 upravljavski ukrepi stre-
mijo k zmanjševanju ribolovnega pritiska na staleže rib in mehkužcev.
Znaki okrevanja so se pokazali v večji razmnoževalni sposobnosti mno-
gih vrst. Medtem se razmere ne izboljšujejo v Sredozemskem in v Čr-
nem morju, ribolovni pritisk se ne zmanjšuje, težave so pri uvajanju
zaščitnih ukrepov za najbolj ogrožene staleže ribolovnih vrst (The Eu-
ropean Environment Agency 2018).
Slika 1.2 prikazuje primerjavo ulova na svetovni ravni iz treh različnih
virov: fa o (Food and Agriculture Organization of the United Nations
b. l.n), spl. strani Sea Around Us (Pauly, Zeller in Palomares 2020) ter
Watson in Tidd (2018). Organizacija fa o pridobiva podatke od institu-
cij, zadolženih za zbiranje nacionalnih podatkov o ribištvu iz različnih
držav, medtem ko Sea Around Us ter Watson in Tidd upoštevajo še neza-
konit ribolov, zavržke in ulov iz malega negospodarskega ribištva. fa o
poroča, da je svetovni ulov leta 2016 znašal 93 milijonov ton in se v zad-
40
140
130
120
110
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015
Slika 1.2 Primerjava morskega ulova na svetovni ravni (v milijonih ton; temno –
Watson in Tidd 2018, srednje – s au, svetlo – fa o; povzeto po Our
Shared Seas b. l.)
litično voljo ter mednarodnim sodelovanjem se lahko omenjene grožnje
zmanjša (Cheung, Lam in Wabnitz 2019, 11, 35).
Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo v Severnem in v Balt-
skem morju največ ulova v letu 2015. Podatki kažejo, da se v omenje-
nih morjih stanje izboljšuje, kajti od leta 2000 upravljavski ukrepi stre-
mijo k zmanjševanju ribolovnega pritiska na staleže rib in mehkužcev.
Znaki okrevanja so se pokazali v večji razmnoževalni sposobnosti mno-
gih vrst. Medtem se razmere ne izboljšujejo v Sredozemskem in v Čr-
nem morju, ribolovni pritisk se ne zmanjšuje, težave so pri uvajanju
zaščitnih ukrepov za najbolj ogrožene staleže ribolovnih vrst (The Eu-
ropean Environment Agency 2018).
Slika 1.2 prikazuje primerjavo ulova na svetovni ravni iz treh različnih
virov: fa o (Food and Agriculture Organization of the United Nations
b. l.n), spl. strani Sea Around Us (Pauly, Zeller in Palomares 2020) ter
Watson in Tidd (2018). Organizacija fa o pridobiva podatke od institu-
cij, zadolženih za zbiranje nacionalnih podatkov o ribištvu iz različnih
držav, medtem ko Sea Around Us ter Watson in Tidd upoštevajo še neza-
konit ribolov, zavržke in ulov iz malega negospodarskega ribištva. fa o
poroča, da je svetovni ulov leta 2016 znašal 93 milijonov ton in se v zad-
40
