Page 39 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 39
Morsko ribištvo 1.6
minjajo, in večje kot so spremembe, večji je vpliv na produktivnost eko-
sistema, ki je pogosto negativen za ribolov. Ekosistemi se na vplive od-
zivajo in obseg teh odzivov določa odpornost ekosistemov, ki pa je ome-
jena. Glavni smisel ukrepov upravljanja morskega ribištva je prepreče-
vati netrajnostne prakse, ki zmanjšujejo produktivnost ekosistemov in
posledično tudi ribištva (Food and Agriculture Organization of the Uni-
ted Nations b. l.č).
Netrajnostno ribištvo – pretiran ribolov in neprimerna uporaba ribo-
lovnih orodij – uničuje biološko raznovrstnost v morju in s tem tudi si-
romaši ribolovne vire. Uporaba neprimernih ribolovnih orodij povzroča
uničevanje morskega dna in koralnih ekosistemov, pretiran izlov preda-
torskih in selivskih vrst (tune in mečarice), ribolovna orodja morajo biti
čim selektivnejša, da lovijo tarčne vrste in da je čim manj prilova (želve,
ptice, morski psi in morski sesalci). V nekaterih delih sveta je nadzor
nad ulovom slab in potreba za dobičkom pospešuje ribolov (povečanje
zaslužkov, prodaja dražjih vrst), kar bo v prihodnje še poslabšalo obsto-
ječe težave (Cheung, Lam in Wabnitz 2019, 8). Poleg tega morski ribolov
ogrožajo še druge dejavnosti, kot so črpanje nafte, rudarjenje ter posle-
dice podnebnih sprememb, kot so segrevanje morij, povečevanje kislo-
sti (kislost morij narašča, ker je v zraku vedno več CO2, ki se raztaplja v
vodi), manj raztopljenega kisika v morski vodi, s klimatskimi spremem-
bami povezani pojavi, ki vplivajo na ribolov in še posebej na lov selitve-
nih vrst. Te vrste se selijo proti severnemu in južnemu polu in sledijo
tokovom z obiljem hrane ter s primerno temperaturo vode. Z dvigom
temperature prek optimalne meje se lahko zgodi, da bo preživetje teh
vrst ogroženo in bodo njihove populacije upadle. Takšne spremenjene
razmere lahko ustrezajo tujerodnim vrstam, ki se lahko zelo namnožijo
in ogrozijo ribolov (Cheung, Lam in Wabnitz 2019, 9). Na drugi strani
pa še vedno primanjkuje biološkega znanja o ribolovnih vrstah, kar one-
mogoča predvidevanje sprememb in tveganj v morskih ekosistemih. Po-
leg tega na biotsko raznovrstnost in na ribolovne vire močno vpliva tudi
nezakonit in neprijavljen ribolov, kar še stopnjuje težave (glej str. 8).
Pojavila se je potreba po razvoju učinkovitega svetovnega pristopa, ki
bo ekološko, ekonomsko in družbeno trajnostno naravnan do morskega
okolja in morskih virov. Pričakuje se, da prihodnost morskega ribištva
ne bo več ekonomsko izvedljiva, če se sistem upravljanja ribištva ne bo
prilagodil spremenjenim razmeram. Izkoriščanje morskih virov se bo še
povečevalo, kar bo privedlo do izčrpanja ribolovnih virov, zmanjšanja
ulova in biološke raznolikosti. Edino z ustreznimi ukrepi in močno po-
39
minjajo, in večje kot so spremembe, večji je vpliv na produktivnost eko-
sistema, ki je pogosto negativen za ribolov. Ekosistemi se na vplive od-
zivajo in obseg teh odzivov določa odpornost ekosistemov, ki pa je ome-
jena. Glavni smisel ukrepov upravljanja morskega ribištva je prepreče-
vati netrajnostne prakse, ki zmanjšujejo produktivnost ekosistemov in
posledično tudi ribištva (Food and Agriculture Organization of the Uni-
ted Nations b. l.č).
Netrajnostno ribištvo – pretiran ribolov in neprimerna uporaba ribo-
lovnih orodij – uničuje biološko raznovrstnost v morju in s tem tudi si-
romaši ribolovne vire. Uporaba neprimernih ribolovnih orodij povzroča
uničevanje morskega dna in koralnih ekosistemov, pretiran izlov preda-
torskih in selivskih vrst (tune in mečarice), ribolovna orodja morajo biti
čim selektivnejša, da lovijo tarčne vrste in da je čim manj prilova (želve,
ptice, morski psi in morski sesalci). V nekaterih delih sveta je nadzor
nad ulovom slab in potreba za dobičkom pospešuje ribolov (povečanje
zaslužkov, prodaja dražjih vrst), kar bo v prihodnje še poslabšalo obsto-
ječe težave (Cheung, Lam in Wabnitz 2019, 8). Poleg tega morski ribolov
ogrožajo še druge dejavnosti, kot so črpanje nafte, rudarjenje ter posle-
dice podnebnih sprememb, kot so segrevanje morij, povečevanje kislo-
sti (kislost morij narašča, ker je v zraku vedno več CO2, ki se raztaplja v
vodi), manj raztopljenega kisika v morski vodi, s klimatskimi spremem-
bami povezani pojavi, ki vplivajo na ribolov in še posebej na lov selitve-
nih vrst. Te vrste se selijo proti severnemu in južnemu polu in sledijo
tokovom z obiljem hrane ter s primerno temperaturo vode. Z dvigom
temperature prek optimalne meje se lahko zgodi, da bo preživetje teh
vrst ogroženo in bodo njihove populacije upadle. Takšne spremenjene
razmere lahko ustrezajo tujerodnim vrstam, ki se lahko zelo namnožijo
in ogrozijo ribolov (Cheung, Lam in Wabnitz 2019, 9). Na drugi strani
pa še vedno primanjkuje biološkega znanja o ribolovnih vrstah, kar one-
mogoča predvidevanje sprememb in tveganj v morskih ekosistemih. Po-
leg tega na biotsko raznovrstnost in na ribolovne vire močno vpliva tudi
nezakonit in neprijavljen ribolov, kar še stopnjuje težave (glej str. 8).
Pojavila se je potreba po razvoju učinkovitega svetovnega pristopa, ki
bo ekološko, ekonomsko in družbeno trajnostno naravnan do morskega
okolja in morskih virov. Pričakuje se, da prihodnost morskega ribištva
ne bo več ekonomsko izvedljiva, če se sistem upravljanja ribištva ne bo
prilagodil spremenjenim razmeram. Izkoriščanje morskih virov se bo še
povečevalo, kar bo privedlo do izčrpanja ribolovnih virov, zmanjšanja
ulova in biološke raznolikosti. Edino z ustreznimi ukrepi in močno po-
39
