Page 44 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 44
1 Uvod
stara plovila, ki so dolga od 6 do 12 metrov. Leta 2017 je štela 171 plo-
vil, ki so jih večinoma uporabljali za lov belih rib, najpogostejše ribo-
lovno orodje so stoječe mreže. Slovenski ribiči večinoma uporabljajo
trinajst vrst ribolovnih orodij. Gre za: osti, ribiško vrvico, parangale,
vrše, kogole, stoječe zabodne mreže (trislojne mreže, sestavljene zabo-
dne mreže), zaporne plavarice, pridnene vlečne mreže s širilkami. Ne-
kateri načini lovljenja so v Sloveniji prepovedani, kot je npr. strgača,
zato se takšne načine uporablja le v mednarodnih vodah, vendar zelo
uničujejo morsko dno (Bolje 2019, 43–56). Večino ulova prodajo ribi-
ški predelovalni industriji, restavracijam, trgovskim posrednikom in na
ribji borzi v Trstu (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
b. l.b). V nekaterih delih morja je ribolov prepovedan ali omejen, pred-
vsem gre za pristanišča in za zavarovana območja. Prostorske omejitve
veljajo tudi za nekatere vrste ribolovnih orodij, z zapornimi plavaricami
ne smejo loviti bližje kot 300 m od obale (Bolje 2019, 9–13). Slovenski ri-
biči lahko lovijo le v morju, ki pripada Republiki Sloveniji in v mednaro-
dnem pasu Jadranskega morja. Nedoločena razmejitev meje s Hrvaško
je gospodarskim ribičem povzročila gospodarsko škodo.
V Jadranskem morju je poznanih približno 380 avtohtonih vrst rib, ki
jih razvrščamo v dve skupini. Prva skupina so pelagične vrste, druga pa
pridnene vrste. Z gospodarskega vidika je zanimivih okoli 120 vrst rib
(Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.b; Bolje 2019, 9–
13; Marčeta in Pliberšek, 2014). Tržaški zaliv je plitvo in hitro spreminja-
joče se okolje, številne vrste rib so selivke in se pojavljajo le v določenih
sezonah, kar se odraža v ulovu. Med letom so opazna velika tempera-
turna nihanja, saj je poleti temperatura morja visoka (npr., 17. junija
2010 je bilo izmerjenih 30,4 stopinje Celzija), pozimi se morje ohladi
(npr., 14. februarja 2012 je bilo izmerjenih 8 stopinj Celzija). Med naj-
bolj znane sezonske vrste sodita sardela, ki je v našem morju prisotna
le v toplem delu leta, in iverka ki je hladnoljubna vrsta in jo lovijo po-
zimi, ko burja ohladi morje (Bolje 2019, 68–69). Najpomembnejše ribo-
lovne vrste v ribolovu slovenskih ribičev so zaradi boljše preglednosti
dodane v prilogi 1 (Najpogostejše ribolovne vrste v Sloveniji) in so pov-
zete po Bolje idr. (2019, 13–42). Slovenski ribiči si morje delijo tudi z
drugimi državami, kar pomeni, da se mora pri upravljanju ribištva izva-
jati mednarodno sodelovanje (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano b. l.b). V preglednici 1.2 so prikazane najpogostejše vrste ribo-
lovnih organizmov, ki se pojavljajo v slovenskem morju (Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.b).
44
stara plovila, ki so dolga od 6 do 12 metrov. Leta 2017 je štela 171 plo-
vil, ki so jih večinoma uporabljali za lov belih rib, najpogostejše ribo-
lovno orodje so stoječe mreže. Slovenski ribiči večinoma uporabljajo
trinajst vrst ribolovnih orodij. Gre za: osti, ribiško vrvico, parangale,
vrše, kogole, stoječe zabodne mreže (trislojne mreže, sestavljene zabo-
dne mreže), zaporne plavarice, pridnene vlečne mreže s širilkami. Ne-
kateri načini lovljenja so v Sloveniji prepovedani, kot je npr. strgača,
zato se takšne načine uporablja le v mednarodnih vodah, vendar zelo
uničujejo morsko dno (Bolje 2019, 43–56). Večino ulova prodajo ribi-
ški predelovalni industriji, restavracijam, trgovskim posrednikom in na
ribji borzi v Trstu (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
b. l.b). V nekaterih delih morja je ribolov prepovedan ali omejen, pred-
vsem gre za pristanišča in za zavarovana območja. Prostorske omejitve
veljajo tudi za nekatere vrste ribolovnih orodij, z zapornimi plavaricami
ne smejo loviti bližje kot 300 m od obale (Bolje 2019, 9–13). Slovenski ri-
biči lahko lovijo le v morju, ki pripada Republiki Sloveniji in v mednaro-
dnem pasu Jadranskega morja. Nedoločena razmejitev meje s Hrvaško
je gospodarskim ribičem povzročila gospodarsko škodo.
V Jadranskem morju je poznanih približno 380 avtohtonih vrst rib, ki
jih razvrščamo v dve skupini. Prva skupina so pelagične vrste, druga pa
pridnene vrste. Z gospodarskega vidika je zanimivih okoli 120 vrst rib
(Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.b; Bolje 2019, 9–
13; Marčeta in Pliberšek, 2014). Tržaški zaliv je plitvo in hitro spreminja-
joče se okolje, številne vrste rib so selivke in se pojavljajo le v določenih
sezonah, kar se odraža v ulovu. Med letom so opazna velika tempera-
turna nihanja, saj je poleti temperatura morja visoka (npr., 17. junija
2010 je bilo izmerjenih 30,4 stopinje Celzija), pozimi se morje ohladi
(npr., 14. februarja 2012 je bilo izmerjenih 8 stopinj Celzija). Med naj-
bolj znane sezonske vrste sodita sardela, ki je v našem morju prisotna
le v toplem delu leta, in iverka ki je hladnoljubna vrsta in jo lovijo po-
zimi, ko burja ohladi morje (Bolje 2019, 68–69). Najpomembnejše ribo-
lovne vrste v ribolovu slovenskih ribičev so zaradi boljše preglednosti
dodane v prilogi 1 (Najpogostejše ribolovne vrste v Sloveniji) in so pov-
zete po Bolje idr. (2019, 13–42). Slovenski ribiči si morje delijo tudi z
drugimi državami, kar pomeni, da se mora pri upravljanju ribištva izva-
jati mednarodno sodelovanje (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano b. l.b). V preglednici 1.2 so prikazane najpogostejše vrste ribo-
lovnih organizmov, ki se pojavljajo v slovenskem morju (Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.b).
44
