Page 41 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 41
Morsko ribištvo 1.6
njih dvajsetih letih ni povečeval, ampak je bil na istem nivoju, medtem
ko analize Sea Around Us ter Watsona in Tidda kažejo, da je od leta 1995
do 2016 količina ulova že upadala (Our Shared Seas b. l.).
Watson in Tidd (2018) ocenjujeta, da je 20 svetovnega ulova rib in
drugih ribolovnih vrst pridobljenih nezakonito, kar ribiškemu sektorju
povzroča približno 10 do 23 milijonov dolarjev škode. V letu 2015 je ile-
galen ulov ocenjen na približno 32 milijonov ton ulova (Our Shared Seas
b. l.).
Izgube po ulovu se dogajajo v vseh oblikah ribištva, od ulova do pre-
delave ter do končne prodaje kupcu, in daljša kot je oskrbna veriga, večja
je izguba izdelka. Poznamo tri načine izgube izdelkov: fizično izgubo, iz-
gubo kakovosti in izgubo tržne moči. Fizična izguba je popolna izguba
v oskrbni verigi, kjer izdelki niso prodani niti uporabljeni.
O izgubi kakovosti izdelkov govorimo, ko se izdelki pokvarijo ali so
poškodovani; sicer so taki izdelki še rabljeni, vendar so opredeljeni kot
nižjekakovostni. O izgubi tržne moči govorimo, kadar trg reagira tako,
da je prodajna cena, kljub dobri kakovosti, manjša. Preobsežno število
rib na trgu vodi v upad prodaje, zato tudi cene padajo. Po ulovu nasta-
nejo izgube iz več razlogov – kot posledica tehničnih in tehnoloških po-
manjkljivosti, tudi zaradi slabega znanja in pomanjkljivih veščin, ki so
v 65 odstotkih vzrok za izgube ulova. V 35 odstotkih so izgube pove-
zane s slabim nadzorom v oskrbni verigi. Izgube ulova v revnih državah
so večje zaradi slabe opreme in znanja ter lahko tudi ogrozijo prehran-
sko varnost revnih skupnosti. Poleg izgub ulova so pomemben dejavnik
tudi slabo evidentiranje ulova ter namerne zamenjave vrst z namenom
pridobitve dobička ali celo prikrivanja izvora (Funge-Smith 2018, 208–
209).
Velike spremembe je opaziti v stanju ribolovnih virov, kot prikazuje
slika 1.3. Podatki prikazujejo, da je bilo v letu 2015 kar 33 odstotkov sta-
ležev ribolovnih vrst prelovljenih (svetlomodra), število prelovljenih ri-
bolovnih vrst se je povečevalo in se je ustalilo šele v zadnjih letih. Zmanj-
šuje se število vrst, ki so manj izkoriščane (temnomodra), ker lovijo če-
dalje več vrst, medtem ko se je povečalo število vrst, ki so trajnostno
izkoriščane (srednjemodra) (Our Shared Seas b. l.).
Na sliki 1.4 je mogoče videti, kolikšen delež proizvodnje morskih iz-
delkov ima oceno ali certifikat in kolikšen je neocenjen. Samo približno
20 zabeležene proizvodnje ima ocene ali certifikat, ostala proizvodnja
ni niti ocenjena in niti certificirana. Od ocenjenih proizvodov jih ima
odlično oceno samo en odstotek, oceno dobra izbira le tri odstotke in
41
njih dvajsetih letih ni povečeval, ampak je bil na istem nivoju, medtem
ko analize Sea Around Us ter Watsona in Tidda kažejo, da je od leta 1995
do 2016 količina ulova že upadala (Our Shared Seas b. l.).
Watson in Tidd (2018) ocenjujeta, da je 20 svetovnega ulova rib in
drugih ribolovnih vrst pridobljenih nezakonito, kar ribiškemu sektorju
povzroča približno 10 do 23 milijonov dolarjev škode. V letu 2015 je ile-
galen ulov ocenjen na približno 32 milijonov ton ulova (Our Shared Seas
b. l.).
Izgube po ulovu se dogajajo v vseh oblikah ribištva, od ulova do pre-
delave ter do končne prodaje kupcu, in daljša kot je oskrbna veriga, večja
je izguba izdelka. Poznamo tri načine izgube izdelkov: fizično izgubo, iz-
gubo kakovosti in izgubo tržne moči. Fizična izguba je popolna izguba
v oskrbni verigi, kjer izdelki niso prodani niti uporabljeni.
O izgubi kakovosti izdelkov govorimo, ko se izdelki pokvarijo ali so
poškodovani; sicer so taki izdelki še rabljeni, vendar so opredeljeni kot
nižjekakovostni. O izgubi tržne moči govorimo, kadar trg reagira tako,
da je prodajna cena, kljub dobri kakovosti, manjša. Preobsežno število
rib na trgu vodi v upad prodaje, zato tudi cene padajo. Po ulovu nasta-
nejo izgube iz več razlogov – kot posledica tehničnih in tehnoloških po-
manjkljivosti, tudi zaradi slabega znanja in pomanjkljivih veščin, ki so
v 65 odstotkih vzrok za izgube ulova. V 35 odstotkih so izgube pove-
zane s slabim nadzorom v oskrbni verigi. Izgube ulova v revnih državah
so večje zaradi slabe opreme in znanja ter lahko tudi ogrozijo prehran-
sko varnost revnih skupnosti. Poleg izgub ulova so pomemben dejavnik
tudi slabo evidentiranje ulova ter namerne zamenjave vrst z namenom
pridobitve dobička ali celo prikrivanja izvora (Funge-Smith 2018, 208–
209).
Velike spremembe je opaziti v stanju ribolovnih virov, kot prikazuje
slika 1.3. Podatki prikazujejo, da je bilo v letu 2015 kar 33 odstotkov sta-
ležev ribolovnih vrst prelovljenih (svetlomodra), število prelovljenih ri-
bolovnih vrst se je povečevalo in se je ustalilo šele v zadnjih letih. Zmanj-
šuje se število vrst, ki so manj izkoriščane (temnomodra), ker lovijo če-
dalje več vrst, medtem ko se je povečalo število vrst, ki so trajnostno
izkoriščane (srednjemodra) (Our Shared Seas b. l.).
Na sliki 1.4 je mogoče videti, kolikšen delež proizvodnje morskih iz-
delkov ima oceno ali certifikat in kolikšen je neocenjen. Samo približno
20 zabeležene proizvodnje ima ocene ali certifikat, ostala proizvodnja
ni niti ocenjena in niti certificirana. Od ocenjenih proizvodov jih ima
odlično oceno samo en odstotek, oceno dobra izbira le tri odstotke in
41
