Page 19 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 19
Pomen in problematika napotovanja delavcev 2
renčne prednosti« (Bernaciak 2014, 4). V Avstriji je tako leta 2017 z na-
menom zaščite nacionalnega trga stopil v veljavo Zakon o preprečeva-
nju plačilnega in socialnega dampinga, ki pa je bil pričakovano deležen
mnogih kritik tudi iz Slovenije. Označen je bil kot diskriminatoren do
izvajalcev storitev iz drugih države Evropske unije in v mnogih pogledih
tudi legalno sporen oziroma v nasprotju z veljavno evropsko zakono-
dajo (Škof 2019; Zver 2017; Karat 2017). Vsekakor je treba poudariti, da
socialnega dampinga ni mogoče omejiti na podjetja iz »revnejših« držav,
ki svoje delavce napotujejo v »bogatejše« države Evropske unije. Tudi v
slednjih se namreč določeni akterji izogibajo veljavni zakonodaji in sle-
denju predpisov, posledično pa lahko tako »prisilijo druge udeležence
na trgu v socialni damping« (Bernaciak 2014, 25) v tej tekmi proti dnu.
Da socialni damping, ki temelji na izkoriščanju napotenih delavcev, na
dolgi rok znižuje plačilne in delovne pogoje za vse delavce, ugotavljajo
tudi drugi avtorji (Riesco-Sanz, López in Maira Vidal 2020).
Izkoriščanje napotenih delavcev pogosto poteka prek slamnatih pod-
jetij, ki so ustanovljena z namenom izkoriščanja razlik v socialnih siste-
mih držav članic in izogibanja predpisom (prim. McGauran 2016; Sch-
warz, Kiełbasa in Benio 2021; Hastings in Cremers 2017; Cremers 2014).
Praviloma se ustanavljajo v državah članicah, kjer so prispevki za so-
cialno varnost relativno nizki, »svoje« delavce pa napotujejo v države
z relativno visokimi socialnimi prispevki. V slovenskem kontekstu ta
podjetja pogosto na podlagi meddržavnih sporazumov zaposlujejo dr-
žavljane tretjih držav, ki jih potem »napotijo« v države članice e u. V
velikem deležu gre sicer za nelegalno ali lažno napotovanje, saj delavci
običajno v Sloveniji – državi, v kateri so formalno zaposleni – nikoli za-
res ne delajo in živijo. Ti delavci so pogosto žrtve cele verige podjetij,
ki kratijo njihove pravice s področja delovnopravne zakonodaje (prim.
fra 2019; Danaj idr. 2020). Zaradi pomanjkljivega nadzora in izkorišča-
nja zakonskih »lukenj« lastniki slamnatih podjetij le redko odgovarjajo
za svoja nelegalna početja, in če jim pristojne institucije odredijo zaprtje
podjetja, delovanje nadaljujejo v naslednjem, prav tako slamnatem.
Čezmejno opravljanje storitev je področje, kjer se srečujejo in si pogo-
sto nasprotujejo interesi mnogih skupin akterjev – napotenih delavcev,
delodajalcev, ki napotujejo, podjetij v državah napotitve, ki sprejemajo
napotene delavce, ostalih podjetij na nacionalnem trgu, domačih delav-
cev in delavskih interesnih združenj, pristojnih nacionalnih in evrop-
skih institucij itd. V pričujočem delu skušamo napotovanje osvetliti z
različnih perspektiv mnogih deležnikov v procesu napotovanja.
19
renčne prednosti« (Bernaciak 2014, 4). V Avstriji je tako leta 2017 z na-
menom zaščite nacionalnega trga stopil v veljavo Zakon o preprečeva-
nju plačilnega in socialnega dampinga, ki pa je bil pričakovano deležen
mnogih kritik tudi iz Slovenije. Označen je bil kot diskriminatoren do
izvajalcev storitev iz drugih države Evropske unije in v mnogih pogledih
tudi legalno sporen oziroma v nasprotju z veljavno evropsko zakono-
dajo (Škof 2019; Zver 2017; Karat 2017). Vsekakor je treba poudariti, da
socialnega dampinga ni mogoče omejiti na podjetja iz »revnejših« držav,
ki svoje delavce napotujejo v »bogatejše« države Evropske unije. Tudi v
slednjih se namreč določeni akterji izogibajo veljavni zakonodaji in sle-
denju predpisov, posledično pa lahko tako »prisilijo druge udeležence
na trgu v socialni damping« (Bernaciak 2014, 25) v tej tekmi proti dnu.
Da socialni damping, ki temelji na izkoriščanju napotenih delavcev, na
dolgi rok znižuje plačilne in delovne pogoje za vse delavce, ugotavljajo
tudi drugi avtorji (Riesco-Sanz, López in Maira Vidal 2020).
Izkoriščanje napotenih delavcev pogosto poteka prek slamnatih pod-
jetij, ki so ustanovljena z namenom izkoriščanja razlik v socialnih siste-
mih držav članic in izogibanja predpisom (prim. McGauran 2016; Sch-
warz, Kiełbasa in Benio 2021; Hastings in Cremers 2017; Cremers 2014).
Praviloma se ustanavljajo v državah članicah, kjer so prispevki za so-
cialno varnost relativno nizki, »svoje« delavce pa napotujejo v države
z relativno visokimi socialnimi prispevki. V slovenskem kontekstu ta
podjetja pogosto na podlagi meddržavnih sporazumov zaposlujejo dr-
žavljane tretjih držav, ki jih potem »napotijo« v države članice e u. V
velikem deležu gre sicer za nelegalno ali lažno napotovanje, saj delavci
običajno v Sloveniji – državi, v kateri so formalno zaposleni – nikoli za-
res ne delajo in živijo. Ti delavci so pogosto žrtve cele verige podjetij,
ki kratijo njihove pravice s področja delovnopravne zakonodaje (prim.
fra 2019; Danaj idr. 2020). Zaradi pomanjkljivega nadzora in izkorišča-
nja zakonskih »lukenj« lastniki slamnatih podjetij le redko odgovarjajo
za svoja nelegalna početja, in če jim pristojne institucije odredijo zaprtje
podjetja, delovanje nadaljujejo v naslednjem, prav tako slamnatem.
Čezmejno opravljanje storitev je področje, kjer se srečujejo in si pogo-
sto nasprotujejo interesi mnogih skupin akterjev – napotenih delavcev,
delodajalcev, ki napotujejo, podjetij v državah napotitve, ki sprejemajo
napotene delavce, ostalih podjetij na nacionalnem trgu, domačih delav-
cev in delavskih interesnih združenj, pristojnih nacionalnih in evrop-
skih institucij itd. V pričujočem delu skušamo napotovanje osvetliti z
različnih perspektiv mnogih deležnikov v procesu napotovanja.
19
