Page 22 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 22
3 Trg dela ter napotovanje delavcev
Preglednica 3.1 Dinamika slovenskega trga dela
Postavka
Realni bdp (letna rast v ) , , , –,
Stopnja brezposelnosti, starejši od let ( ) , , , ,
Stopnja zaposlenosti, starejši od let ( ) , , , ,
Stopnja prostih delovnih mest ( ) , , , ,
Povprečna mesečna bruto plača (v e u r) . . . .
Mesečna bruto minimalna plača (v e u r)
o p o m b e 1 Eurostat (b. l.i). 2 Eurostat (b. l.a). 3 Eurostat (b. l.č). 4 Eurostat (b. l.f).
5 Statistical Office of the Republic of Slovenia (b. l.). 6 Eurostat (b. l.h).
3.2 Mobilnost prebivalstva: imigracija in emigracija
Zavoljo ekonomskih in zgodovinskih dejavnikov je Slovenija postala
ciljna migracijska država, zlasti za delavce iz tretjih držav Zahodnega
Balkana, medtem ko je emigracija večinoma usmerjena proti e u. Leta
2020 se je v Slovenijo priselilo 36.110 ljudi, odselilo iz nje pa 17.745, kar
pomeni, da je imela država pozitiven neto selitveni prirast. V primer-
javi z letom 2016 je bilo število priseljencev za 117 večje, odseljenih
oseb pa je več za 13 . Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za
priseljence s slovenskim državljanstvom v letu 2018 sta bili Nemčija in
Avstrija (29 oziroma 18 ), sledile so Italija, Hrvaška in Švica (Razpo-
tnik 2020). Največ tujih priseljencev v letu 2018 je prišlo iz Bosne in
Hercegovine (46 vseh tujih priseljencev); nekatere druge skupne dr-
žave predhodnega prebivališča so bile Srbija, Kosovo, Severna Makedo-
nija in Hrvaška. Leta 2018 je četrtina (24 ) emigrantov s slovenskim
državljanstvom odšla v Avstrijo, Nemčijo (19 ), Švico in Hrvaško. Med
tujimi emigranti je bila najpogostejša država predhodnega prebivališča
Bosna in Hercegovina (34 ), sledile so ji Srbija (16 ), Kosovo (8 ) in
Hrvaška (7 ). Delež priseljencev delovno sposobne starosti (19–65 let)
se je počasi povečeval, s 76 v letu 2016 na 79 v letu 2018 (Razpotnik
2020).
3.3 Mobilnost dela in napotitve delavcev skozi statistiko
potrdil a 1
Pregled gibanja števil prenosnih potrdil a 1 (angl. Portable Document
a 1, v nadaljevanju pd a 1) kaže, da je Slovenija neto izvoznica delovne
sile v eu in odskočna država za mobilnost delovne sile z območja Zaho-
dnega Balkana.
22
Preglednica 3.1 Dinamika slovenskega trga dela
Postavka
Realni bdp (letna rast v ) , , , –,
Stopnja brezposelnosti, starejši od let ( ) , , , ,
Stopnja zaposlenosti, starejši od let ( ) , , , ,
Stopnja prostih delovnih mest ( ) , , , ,
Povprečna mesečna bruto plača (v e u r) . . . .
Mesečna bruto minimalna plača (v e u r)
o p o m b e 1 Eurostat (b. l.i). 2 Eurostat (b. l.a). 3 Eurostat (b. l.č). 4 Eurostat (b. l.f).
5 Statistical Office of the Republic of Slovenia (b. l.). 6 Eurostat (b. l.h).
3.2 Mobilnost prebivalstva: imigracija in emigracija
Zavoljo ekonomskih in zgodovinskih dejavnikov je Slovenija postala
ciljna migracijska država, zlasti za delavce iz tretjih držav Zahodnega
Balkana, medtem ko je emigracija večinoma usmerjena proti e u. Leta
2020 se je v Slovenijo priselilo 36.110 ljudi, odselilo iz nje pa 17.745, kar
pomeni, da je imela država pozitiven neto selitveni prirast. V primer-
javi z letom 2016 je bilo število priseljencev za 117 večje, odseljenih
oseb pa je več za 13 . Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za
priseljence s slovenskim državljanstvom v letu 2018 sta bili Nemčija in
Avstrija (29 oziroma 18 ), sledile so Italija, Hrvaška in Švica (Razpo-
tnik 2020). Največ tujih priseljencev v letu 2018 je prišlo iz Bosne in
Hercegovine (46 vseh tujih priseljencev); nekatere druge skupne dr-
žave predhodnega prebivališča so bile Srbija, Kosovo, Severna Makedo-
nija in Hrvaška. Leta 2018 je četrtina (24 ) emigrantov s slovenskim
državljanstvom odšla v Avstrijo, Nemčijo (19 ), Švico in Hrvaško. Med
tujimi emigranti je bila najpogostejša država predhodnega prebivališča
Bosna in Hercegovina (34 ), sledile so ji Srbija (16 ), Kosovo (8 ) in
Hrvaška (7 ). Delež priseljencev delovno sposobne starosti (19–65 let)
se je počasi povečeval, s 76 v letu 2016 na 79 v letu 2018 (Razpotnik
2020).
3.3 Mobilnost dela in napotitve delavcev skozi statistiko
potrdil a 1
Pregled gibanja števil prenosnih potrdil a 1 (angl. Portable Document
a 1, v nadaljevanju pd a 1) kaže, da je Slovenija neto izvoznica delovne
sile v eu in odskočna država za mobilnost delovne sile z območja Zaho-
dnega Balkana.
22
