Page 18 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 18
2 Pomen in problematika napotovanja delavcev
dohodki (Mussche, Corluy in Marx 2018; De Wispelaere, De Smedt in
Pacolet 2021). Da je nižanje stroškov dela eden glavnih motivov za čez-
mejno opravljanje oziroma najemanje storitev, je pričakovano še pose-
bej v določenih sektorjih (npr. gradbeništvo, transport). Hkrati pa zasle-
dimo trditev, da je kljub problematičnim vidikom t. i. »kompetitivnega
napotovanja« (ki ga razumejo kot »emanacijo nerazvite evropske soci-
alne dimenzije« (Lens, Mussche in Marx, str. 16), ki še poglablja razlike
med nacionalnimi trgi v Evropski uniji) na napotovanje treba gledati v
širši luči. Tako ločijo še »napotovanje specialistov« (v panogah z visoko
dodano vrednostjo, kot so električne instalacije, finance, kemijska in-
dustrija itd.), kjer sta najpomembnejša razloga pri najemanju storitev z
napotenimi delavci pomanjkanje domačih specialistov in fleksibilnost
napotenih, ter »napotovanje ekspertov« (v panogah z visoko dodano
vrednostjo, ki temeljijo na znanju), kjer je napoteni delavec za končnega
delodajalca pravzaprav dražji kot lokalni (Lens, Mussche in Marx 2021,
16–17). Torej, zatrjujejo avtorji (str. 16–17), motivi končnega uporabnika
niso zmeraj povezani z izogibanjem predpisom in izkoriščanjem delav-
cev, kar je nujno upoštevati tudi pri sprejemanju tako nacionalnih kot
evropskih regulativ s področja čezmejnega opravljanja storitev.
Razprave o napotovanju v Evropski uniji in sprejemanje regulative
s tega področja spremljajo tudi razprave o spornih in nezakonitih pra-
ksah. Med temi sta pogosti temi izkoriščanje delavcev in izigravanje za-
konodaje z namenom finančnega okoriščanja, ki porajata skrbi glede
negativnega vpliva napotovanja na evropske »standarde na področju
dela« (Lens, Mussche in Marx 2021). Nekateri (Wagner in Hassel 2016,
163) navajajo vzpostavitev »sistema institucionalnega izkoriščanja mo-
bilnih in migrantskih delavcev« v mesnopredelovalni industriji v Nem-
čiji. Najemanje tujih delavcev prek podizvajalcev in zmanjševanje števila
neposredno zaposlenih (domačih) delavcev vodi v prekarizacijo celotne
panoge. Za to je značilna delitev med »primarnim« (neposredno zapo-
sleni (domači) delavci) in »sekundarnim« trgom dela – slednji se od pri-
marnega loči po slabših delovnih pogojih, pomanjkljivi varnosti na de-
lovnem mestu, nižjem plačilu, nepravilnostih v zvezi z delovnim časom
itd. (Wagner in Hassel 2016). Tudi Lillie (2012) trdi, da je zaposlovanje
napotenih delavcev vodilo v segmentacijo trga dela, kjer so delodajalci
domače delavce nadomestili s slabše plačanimi tujimi delavci.
Napotovanje delavcev je povezano s pojmom t. i. socialnega dam-
pinga, kjer gre za prakse oziroma delovanje, ki »spodkopava ali se izo-
giba obstoječim družbenim predpisom z namenom pridobivanja konku-
18
dohodki (Mussche, Corluy in Marx 2018; De Wispelaere, De Smedt in
Pacolet 2021). Da je nižanje stroškov dela eden glavnih motivov za čez-
mejno opravljanje oziroma najemanje storitev, je pričakovano še pose-
bej v določenih sektorjih (npr. gradbeništvo, transport). Hkrati pa zasle-
dimo trditev, da je kljub problematičnim vidikom t. i. »kompetitivnega
napotovanja« (ki ga razumejo kot »emanacijo nerazvite evropske soci-
alne dimenzije« (Lens, Mussche in Marx, str. 16), ki še poglablja razlike
med nacionalnimi trgi v Evropski uniji) na napotovanje treba gledati v
širši luči. Tako ločijo še »napotovanje specialistov« (v panogah z visoko
dodano vrednostjo, kot so električne instalacije, finance, kemijska in-
dustrija itd.), kjer sta najpomembnejša razloga pri najemanju storitev z
napotenimi delavci pomanjkanje domačih specialistov in fleksibilnost
napotenih, ter »napotovanje ekspertov« (v panogah z visoko dodano
vrednostjo, ki temeljijo na znanju), kjer je napoteni delavec za končnega
delodajalca pravzaprav dražji kot lokalni (Lens, Mussche in Marx 2021,
16–17). Torej, zatrjujejo avtorji (str. 16–17), motivi končnega uporabnika
niso zmeraj povezani z izogibanjem predpisom in izkoriščanjem delav-
cev, kar je nujno upoštevati tudi pri sprejemanju tako nacionalnih kot
evropskih regulativ s področja čezmejnega opravljanja storitev.
Razprave o napotovanju v Evropski uniji in sprejemanje regulative
s tega področja spremljajo tudi razprave o spornih in nezakonitih pra-
ksah. Med temi sta pogosti temi izkoriščanje delavcev in izigravanje za-
konodaje z namenom finančnega okoriščanja, ki porajata skrbi glede
negativnega vpliva napotovanja na evropske »standarde na področju
dela« (Lens, Mussche in Marx 2021). Nekateri (Wagner in Hassel 2016,
163) navajajo vzpostavitev »sistema institucionalnega izkoriščanja mo-
bilnih in migrantskih delavcev« v mesnopredelovalni industriji v Nem-
čiji. Najemanje tujih delavcev prek podizvajalcev in zmanjševanje števila
neposredno zaposlenih (domačih) delavcev vodi v prekarizacijo celotne
panoge. Za to je značilna delitev med »primarnim« (neposredno zapo-
sleni (domači) delavci) in »sekundarnim« trgom dela – slednji se od pri-
marnega loči po slabših delovnih pogojih, pomanjkljivi varnosti na de-
lovnem mestu, nižjem plačilu, nepravilnostih v zvezi z delovnim časom
itd. (Wagner in Hassel 2016). Tudi Lillie (2012) trdi, da je zaposlovanje
napotenih delavcev vodilo v segmentacijo trga dela, kjer so delodajalci
domače delavce nadomestili s slabše plačanimi tujimi delavci.
Napotovanje delavcev je povezano s pojmom t. i. socialnega dam-
pinga, kjer gre za prakse oziroma delovanje, ki »spodkopava ali se izo-
giba obstoječim družbenim predpisom z namenom pridobivanja konku-
18
