Page 26 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 26
3 Trg dela ter napotovanje delavcev
Razčlenitev po sektorjih gospodarske dejavnosti
Pri napotitvah na delo v tujino Slovenija prednjači predvsem v gradbe-
nem sektorju. Podatki o deležu oseb s potrdilom a 1, izdanim na pod-
lagi 12. člena Uredbe 883/2004, po dejavnostih kažejo, da Slovenija z 31-
odstotnim deležem zaostaja zgolj za Luksemburgom (41 ) in močno
prednjači pred najbližjimi zasledovalci: hrvaškim (14 ) ter slovaškim
(11 ) gradbenim sektorjem (De Wispelaere in Pacolet 2018, 34). Slove-
nija je pomembno zastopana tudi v mednarodnem cestnem transportu,
z nekaj manj kot 50-odstotnim deležem potrdil a 1, izdanih po 13. členu
Uredbe 883/2004 o usklajevanju sistemov socialne varnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati, da pomemben del iz Slovenije na delo
v tujino napotenih gradbenih delavcev predstavljajo delavci z območja
Zahodnega Balkana. Na ravni eu je delež napotenih gradbenih delavcev
iz tretjih držav ocenjen na med 30 do 50 celotnega števila napotenih
delavcev v sektorju gradbeništva (De Wispelaere in Pacolet 2018). Za
Slovenijo raziskava European Centre for Social Welfare Policy and Re-
search in z rc sa zu (Danaj idr. 2020) ugotavlja, da je bil prevladujoč ra-
zlog za velik delež tujcev predvsem enostavnejša pridobitev dovoljenj za
prebivanje in delo v Sloveniji v primerjavi z Nemčijo, kjer naj bi bili po-
stopki na veleposlaništvu precej počasnejši. Raziskava zaključuje tudi,
da (marsikatera) podjetja v Sloveniji uporabljajo hitrejše postopke kot
dejavnik privabljanja (angl. pull factor), ki se je sčasoma razvil v neka-
kšen poslovni model, v katerem slovenska podjetja zaposlujejo delavce
iz nekdanjih jugoslovanskih republik (ne le iz Bosne in Hercegovine,
ampak v zadnjem času tudi s Kosova), da jih pošljejo v druge države
eu, pogosto z napotitvijo.
Kako je pandemija covida-19 vplivala na napotovanje delovne sile
iz Slovenije?⁴
Pregled podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (b. l.)
kaže, da se je – presenetljivo – v obdobju pandemije obseg delavcev,
napotenih na delo v tujino iz Slovenije, z manjšimi nihanji neprestano
povečeval (preglednica 3.5).
V obdobju epidemije v Sloveniji opazimo tako porast števila napoti-
(1.023.200) trikrat več delovno aktivnih oseb kot v Luksemburgu (316.100).
⁴ V tem poglavju so povzete ugotovitve, ki so bile predhodno predstavljene v prispevku
z naslovom »Izzivi pri napotitvi delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev v EU
v času epidemije covid-19« (Širok, Sedmak in Zirnstein 2021).
26
Razčlenitev po sektorjih gospodarske dejavnosti
Pri napotitvah na delo v tujino Slovenija prednjači predvsem v gradbe-
nem sektorju. Podatki o deležu oseb s potrdilom a 1, izdanim na pod-
lagi 12. člena Uredbe 883/2004, po dejavnostih kažejo, da Slovenija z 31-
odstotnim deležem zaostaja zgolj za Luksemburgom (41 ) in močno
prednjači pred najbližjimi zasledovalci: hrvaškim (14 ) ter slovaškim
(11 ) gradbenim sektorjem (De Wispelaere in Pacolet 2018, 34). Slove-
nija je pomembno zastopana tudi v mednarodnem cestnem transportu,
z nekaj manj kot 50-odstotnim deležem potrdil a 1, izdanih po 13. členu
Uredbe 883/2004 o usklajevanju sistemov socialne varnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati, da pomemben del iz Slovenije na delo
v tujino napotenih gradbenih delavcev predstavljajo delavci z območja
Zahodnega Balkana. Na ravni eu je delež napotenih gradbenih delavcev
iz tretjih držav ocenjen na med 30 do 50 celotnega števila napotenih
delavcev v sektorju gradbeništva (De Wispelaere in Pacolet 2018). Za
Slovenijo raziskava European Centre for Social Welfare Policy and Re-
search in z rc sa zu (Danaj idr. 2020) ugotavlja, da je bil prevladujoč ra-
zlog za velik delež tujcev predvsem enostavnejša pridobitev dovoljenj za
prebivanje in delo v Sloveniji v primerjavi z Nemčijo, kjer naj bi bili po-
stopki na veleposlaništvu precej počasnejši. Raziskava zaključuje tudi,
da (marsikatera) podjetja v Sloveniji uporabljajo hitrejše postopke kot
dejavnik privabljanja (angl. pull factor), ki se je sčasoma razvil v neka-
kšen poslovni model, v katerem slovenska podjetja zaposlujejo delavce
iz nekdanjih jugoslovanskih republik (ne le iz Bosne in Hercegovine,
ampak v zadnjem času tudi s Kosova), da jih pošljejo v druge države
eu, pogosto z napotitvijo.
Kako je pandemija covida-19 vplivala na napotovanje delovne sile
iz Slovenije?⁴
Pregled podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (b. l.)
kaže, da se je – presenetljivo – v obdobju pandemije obseg delavcev,
napotenih na delo v tujino iz Slovenije, z manjšimi nihanji neprestano
povečeval (preglednica 3.5).
V obdobju epidemije v Sloveniji opazimo tako porast števila napoti-
(1.023.200) trikrat več delovno aktivnih oseb kot v Luksemburgu (316.100).
⁴ V tem poglavju so povzete ugotovitve, ki so bile predhodno predstavljene v prispevku
z naslovom »Izzivi pri napotitvi delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev v EU
v času epidemije covid-19« (Širok, Sedmak in Zirnstein 2021).
26
