Page 27 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 27
ilnost dela in napotitve delavcev skozi statistiko potrdil a1 3.3
Preglednica 3.5 Obseg napotitev iz Slovenije v obdobju 2019–2021
Obdobje Potrdila a Osebe
() () ()
Januar–marec , , , ,
April–junij , , , ,
Julij–september , , , ,
Oktober–december , , , ,
Januar–marec , , , ,
April–junij , , , ,
Julij–september , , , ,
Oktober–december , , , ,
Januar–marec , , , ,
opombe Naslovi stolpcev: (1) po 12. členu Uredbe 883/2004, (2) po 11., 13. in 16. členu
Uredbe 883/2004, (3) skupaj. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
(b. l.).
tev na delo v tujino kot porast napotenih oseb (delavcev). Na letni ravni
je bil obseg napotitev v tujino v letu 2020 kljub dvema epidemiološkima
valoma, ki sta v eu prinesla omejitve gibanja (karantene), za 7,3 (šte-
vilo izdanih potrdil a 1) oziroma za 5,8 (število napotenih oseb) višji
glede na leto 2019 – torej leto, v katerem ni bilo protikoronskih ukrepov.
Podrobnejši pregled kvartalnih podatkov pokaže, da je v prvem valu (od
marca do aprila 2020) in tudi drugem valu epidemije (od septembra do
decembra 2020) prišlo do neposrednega učinka protikoronskih ukrepov
in zapiranja gospodarstva, medtem ko to za tretji val (januar in februar
2021) ne velja. Obdobje prvega vala epidemije sovpada z 11,4- (število iz-
danih potrdil a 1) in s 7,8-odstotnim (število napotenih oseb) znižanjem
obsega napotitev. Drugi, jesenski val epidemije sovpada z 8,9- (število
izdanih potrdil a 1) in s 6,1-odstotnim (število napotenih oseb) zniža-
njem napotitev. Nasprotno pa je tretji val epidemije prinesel porast mo-
bilnosti tako v absolutnem kot v relativnem pogledu. V obdobju tretjega
vala epidemije v januarju in februarju 2021 je mobilnost dosegla trime-
sečno število, kar je najvišja vrednost po letu 2017. Glede na predhodni
kvartal, ki je sovpadal z drugim valom epidemije, je bilo število izdanih
potrdil a 1 višje za 10,5 , število napotenih oseb pa za kar 20,1 .
Povečanje obsega napotovanja delavcev slovenskih podjetij na delo
v tujino v času epidemije lahko pojasnimo s spletom različnih dejavni-
kov. Prvič: potreba po pretoku dobrin in kapitala ter posledično delovne
sile je kljubovala ukrepom omejevanja gibanja, ki so bili uvedeni zaradi
27
Preglednica 3.5 Obseg napotitev iz Slovenije v obdobju 2019–2021
Obdobje Potrdila a Osebe
() () ()
Januar–marec , , , ,
April–junij , , , ,
Julij–september , , , ,
Oktober–december , , , ,
Januar–marec , , , ,
April–junij , , , ,
Julij–september , , , ,
Oktober–december , , , ,
Januar–marec , , , ,
opombe Naslovi stolpcev: (1) po 12. členu Uredbe 883/2004, (2) po 11., 13. in 16. členu
Uredbe 883/2004, (3) skupaj. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
(b. l.).
tev na delo v tujino kot porast napotenih oseb (delavcev). Na letni ravni
je bil obseg napotitev v tujino v letu 2020 kljub dvema epidemiološkima
valoma, ki sta v eu prinesla omejitve gibanja (karantene), za 7,3 (šte-
vilo izdanih potrdil a 1) oziroma za 5,8 (število napotenih oseb) višji
glede na leto 2019 – torej leto, v katerem ni bilo protikoronskih ukrepov.
Podrobnejši pregled kvartalnih podatkov pokaže, da je v prvem valu (od
marca do aprila 2020) in tudi drugem valu epidemije (od septembra do
decembra 2020) prišlo do neposrednega učinka protikoronskih ukrepov
in zapiranja gospodarstva, medtem ko to za tretji val (januar in februar
2021) ne velja. Obdobje prvega vala epidemije sovpada z 11,4- (število iz-
danih potrdil a 1) in s 7,8-odstotnim (število napotenih oseb) znižanjem
obsega napotitev. Drugi, jesenski val epidemije sovpada z 8,9- (število
izdanih potrdil a 1) in s 6,1-odstotnim (število napotenih oseb) zniža-
njem napotitev. Nasprotno pa je tretji val epidemije prinesel porast mo-
bilnosti tako v absolutnem kot v relativnem pogledu. V obdobju tretjega
vala epidemije v januarju in februarju 2021 je mobilnost dosegla trime-
sečno število, kar je najvišja vrednost po letu 2017. Glede na predhodni
kvartal, ki je sovpadal z drugim valom epidemije, je bilo število izdanih
potrdil a 1 višje za 10,5 , število napotenih oseb pa za kar 20,1 .
Povečanje obsega napotovanja delavcev slovenskih podjetij na delo
v tujino v času epidemije lahko pojasnimo s spletom različnih dejavni-
kov. Prvič: potreba po pretoku dobrin in kapitala ter posledično delovne
sile je kljubovala ukrepom omejevanja gibanja, ki so bili uvedeni zaradi
27
