Page 28 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 28
3 Trg dela ter napotovanje delavcev
epidemije in ki so bistveno otežili čezmejna potovanja z namenom opra-
vljanja storitev. Drugič: pomembno vlogo imajo tudi značilnosti posa-
meznih dejavnosti. Zdi se, da so določeni sektorji, kljub nezmožnosti
opravljanja dela na daljavo, v manjši meri deležni upada povpraševanja,
kar – izhajajoč iz predstavljenega primera Slovenije – velja predvsem
za gradbeni sektor in za sektor mednarodnega cestnega transporta. Ob
tem ne gre pozabiti na pomanjkanje delovne sile (v posameznih dejav-
nostih) znotraj eu. Tretjič: segmenti slovenskega trga dela, ki so najbolj
usmerjeni v delo v tujini, pripadajo sektorjem, ki so bili manj prizadeti
zaradi epidemije. Poleg tega je napotovanje iz slovenskih podjetij ozi-
roma slovenske delovne sile tradicionalno usmerjeno v države, kjer je
bil sektor gradbeništva najmanj prizadet.
Epidemija je prizadela podjetja, ki napotujejo, in seveda napotene de-
lavce zaradi pravnih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za prepre-
čevanje širjenja novega koronavirusa. Ti ukrepi ne nagovarjajo izrecno
napotenih delavcev, čeprav nanje pomembno vplivajo. V zvezi s tem je
vredno omeniti pravila o migracijah (mejni nadzor) ter zdravstvene in
varnostne ukrepe (npr. pravila ob karanteni). Večina teh ukrepov naj bi
omejila tudi prehajanje meja. Slednje je (bilo) vsekakor oteženo, vendar
pa za podjetja oziroma delavce, ki so opravljali čezmejne storitve, nika-
kor nemogoče. Zmeraj – tudi, ko so bile meje »hermetično« zaprte – so
obstajale izjeme – in med te so sodili tudi napoteni delavci. Na Poljskem
so se izjeme, denimo, nanašale na voznike tovornjakov, ki zagotavljajo
prevoz blaga, in ti niso bili podvrženi karanteni. V Italiji so bili obmejni
delavci, zdravstveni delavci in uslužbenci tovornega prometa izvzeti iz
omejitev (Robin-Olivier 2020, 614). Navsezadnje je Evropska komisija
(Sporočilo Komisije o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede
ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpolo-
žljivosti blaga in bistvenih storitev 2020) že ob prvem valu epidemije
zavzela stališče o koordiniranih režimih prehajanja meja in udejanjanja
izjem pri zagotavljanju mobilnosti delovne sile znotraj protikoronskih
ukrepov. Države članice bi morale obmejnim in napotenim delavcem
dovoliti, da še naprej prečkajo svoje meje do svojega delovnega mesta,
če je delo v zadevnem sektorju v državi članici gostiteljici še vedno do-
voljeno. Nadalje je Evropska komisija (Sporočilo Komisije: Smernice za
uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom covid-19 2020)
15. maja 2020 od držav članic zahtevala, da obmejnim, napotenim in se-
zonskim delavcem ter ponudnikom storitev omogočijo prečkanje meje
in neoviran dostop do delovnega mesta.
28
epidemije in ki so bistveno otežili čezmejna potovanja z namenom opra-
vljanja storitev. Drugič: pomembno vlogo imajo tudi značilnosti posa-
meznih dejavnosti. Zdi se, da so določeni sektorji, kljub nezmožnosti
opravljanja dela na daljavo, v manjši meri deležni upada povpraševanja,
kar – izhajajoč iz predstavljenega primera Slovenije – velja predvsem
za gradbeni sektor in za sektor mednarodnega cestnega transporta. Ob
tem ne gre pozabiti na pomanjkanje delovne sile (v posameznih dejav-
nostih) znotraj eu. Tretjič: segmenti slovenskega trga dela, ki so najbolj
usmerjeni v delo v tujini, pripadajo sektorjem, ki so bili manj prizadeti
zaradi epidemije. Poleg tega je napotovanje iz slovenskih podjetij ozi-
roma slovenske delovne sile tradicionalno usmerjeno v države, kjer je
bil sektor gradbeništva najmanj prizadet.
Epidemija je prizadela podjetja, ki napotujejo, in seveda napotene de-
lavce zaradi pravnih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za prepre-
čevanje širjenja novega koronavirusa. Ti ukrepi ne nagovarjajo izrecno
napotenih delavcev, čeprav nanje pomembno vplivajo. V zvezi s tem je
vredno omeniti pravila o migracijah (mejni nadzor) ter zdravstvene in
varnostne ukrepe (npr. pravila ob karanteni). Večina teh ukrepov naj bi
omejila tudi prehajanje meja. Slednje je (bilo) vsekakor oteženo, vendar
pa za podjetja oziroma delavce, ki so opravljali čezmejne storitve, nika-
kor nemogoče. Zmeraj – tudi, ko so bile meje »hermetično« zaprte – so
obstajale izjeme – in med te so sodili tudi napoteni delavci. Na Poljskem
so se izjeme, denimo, nanašale na voznike tovornjakov, ki zagotavljajo
prevoz blaga, in ti niso bili podvrženi karanteni. V Italiji so bili obmejni
delavci, zdravstveni delavci in uslužbenci tovornega prometa izvzeti iz
omejitev (Robin-Olivier 2020, 614). Navsezadnje je Evropska komisija
(Sporočilo Komisije o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede
ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpolo-
žljivosti blaga in bistvenih storitev 2020) že ob prvem valu epidemije
zavzela stališče o koordiniranih režimih prehajanja meja in udejanjanja
izjem pri zagotavljanju mobilnosti delovne sile znotraj protikoronskih
ukrepov. Države članice bi morale obmejnim in napotenim delavcem
dovoliti, da še naprej prečkajo svoje meje do svojega delovnega mesta,
če je delo v zadevnem sektorju v državi članici gostiteljici še vedno do-
voljeno. Nadalje je Evropska komisija (Sporočilo Komisije: Smernice za
uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom covid-19 2020)
15. maja 2020 od držav članic zahtevala, da obmejnim, napotenim in se-
zonskim delavcem ter ponudnikom storitev omogočijo prečkanje meje
in neoviran dostop do delovnega mesta.
28
