Page 221 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 221
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
širala na Postojno, k Senožečam, in tu je Benečane iz zasede tako teme-
ljito premagal, da je lahko pobegnil le poveljnik Civrano z majhno četico
vojakov.16 Po Frankopanovi smrti je prišel senožeški grad v roke družini
Lamberg.
Tu je treba omeniti, da je bil v dobi Walseejevcev urejen senožeški ur-
bar, ki poleg sedanje senožeške pokrajine vsebuje še vrsto vasi na Krasu,
kakor so na primer Famlje, Povir, Misliče in druge ter na Vipavskem
(Ustje, Vipava in druge). V senožeški pokrajini je po urbarju iz leta 1460
sledeče stanje: V Senožečah imenuje vir deset in pol kmetije. Med lastni-
ki srečamo Ferfile in čeledine, družine, ki obstajajo še danes, in vrsto dru-
žin, ki so že zdavnaj izumrle (Praitschuch, Pustiplesch itd.). V Lažah je
bilo tedaj osem kmetij. V glavnem so gospodarji imenovani le po osebnem
imenu (Andrej, Blaž, Martin itd.). V Dolenji vasi imenuje urbar dvanajst
in pol kmetije. Med lastniki srečamo Suše, Modrase, Linharte in druge.
Zanimivo je, da omenja vir tudi gostilno, ki jo je imel neki Jurij. V Potočah
je bilo po istem viru šest kmetij. Med tedanjimi lastniki ne srečamo zna-
nih laških priimkov. V urbarju niso omenjene Otošče in Gabrče. Senadole
se omenjajo šele v devinskem urbarju leta 1494. Tedaj so bile v kraju tri
kmetije, ki so kasneje iz neznanih vzrokov opustele.17
Senožeški urbar imenuje med drugim tudi gostilno pri Gabrku (die
Taueren am Gabernegk), ki se naj odda oskrbniku. To je nedvomno zna-
menita Bajta, o kateri – kakor bomo videli kasneje – ima tudi ljudsko iz-
ročilo svoje podatke.18
Leta 1525 so bile Senožeče z vso okolico pridružene Kranjski. Leta
1529 so dobile tržne pravice.19
V 15. in 16. stoletju so zadele Senožeče z okolico mnoge nesreče.
Predvsem omenjajo Turke, ki so na svojih poteh proti Trstu in Furlaniji
večkrat plenili tudi po Senožeškem. S tem v zvezi je znamenita pripoved-
ka o Krumpčevi nevesti Srebrni, ki so jo Turki odgnali v sužnost. Tragična
inačica koroške Miklove Zale.20 O turških obiskih priča tudi znameni-
ti stolp v Dolenji vasi. 26. marca 1511 je vso zahodno Slovenijo, Istro in
Furlanijo prizadel potres. Senožeče so bile poškodovane tako v sami vasi
16 Rihard 1889, 111.
17 Kos 1963, 201, 202 in 216.
18 Kos 1963, 203.
19 Ibid., 112 in 116.
20 Ibid.
221
širala na Postojno, k Senožečam, in tu je Benečane iz zasede tako teme-
ljito premagal, da je lahko pobegnil le poveljnik Civrano z majhno četico
vojakov.16 Po Frankopanovi smrti je prišel senožeški grad v roke družini
Lamberg.
Tu je treba omeniti, da je bil v dobi Walseejevcev urejen senožeški ur-
bar, ki poleg sedanje senožeške pokrajine vsebuje še vrsto vasi na Krasu,
kakor so na primer Famlje, Povir, Misliče in druge ter na Vipavskem
(Ustje, Vipava in druge). V senožeški pokrajini je po urbarju iz leta 1460
sledeče stanje: V Senožečah imenuje vir deset in pol kmetije. Med lastni-
ki srečamo Ferfile in čeledine, družine, ki obstajajo še danes, in vrsto dru-
žin, ki so že zdavnaj izumrle (Praitschuch, Pustiplesch itd.). V Lažah je
bilo tedaj osem kmetij. V glavnem so gospodarji imenovani le po osebnem
imenu (Andrej, Blaž, Martin itd.). V Dolenji vasi imenuje urbar dvanajst
in pol kmetije. Med lastniki srečamo Suše, Modrase, Linharte in druge.
Zanimivo je, da omenja vir tudi gostilno, ki jo je imel neki Jurij. V Potočah
je bilo po istem viru šest kmetij. Med tedanjimi lastniki ne srečamo zna-
nih laških priimkov. V urbarju niso omenjene Otošče in Gabrče. Senadole
se omenjajo šele v devinskem urbarju leta 1494. Tedaj so bile v kraju tri
kmetije, ki so kasneje iz neznanih vzrokov opustele.17
Senožeški urbar imenuje med drugim tudi gostilno pri Gabrku (die
Taueren am Gabernegk), ki se naj odda oskrbniku. To je nedvomno zna-
menita Bajta, o kateri – kakor bomo videli kasneje – ima tudi ljudsko iz-
ročilo svoje podatke.18
Leta 1525 so bile Senožeče z vso okolico pridružene Kranjski. Leta
1529 so dobile tržne pravice.19
V 15. in 16. stoletju so zadele Senožeče z okolico mnoge nesreče.
Predvsem omenjajo Turke, ki so na svojih poteh proti Trstu in Furlaniji
večkrat plenili tudi po Senožeškem. S tem v zvezi je znamenita pripoved-
ka o Krumpčevi nevesti Srebrni, ki so jo Turki odgnali v sužnost. Tragična
inačica koroške Miklove Zale.20 O turških obiskih priča tudi znameni-
ti stolp v Dolenji vasi. 26. marca 1511 je vso zahodno Slovenijo, Istro in
Furlanijo prizadel potres. Senožeče so bile poškodovane tako v sami vasi
16 Rihard 1889, 111.
17 Kos 1963, 201, 202 in 216.
18 Kos 1963, 203.
19 Ibid., 112 in 116.
20 Ibid.
221
