Page 219 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 219
Senožeče – slovenska pomorska postojanka
na kopnem
Zgodovinski uvod
Ob državni cesti, ki preko našega ozemlja vodi iz Trsta na Dunaj, nekako
35 km od tržaškega obrežja, leži kraška vas Senožeče. Krajevna skupnost,
ki ima tukaj svoje središče, obsega še vasi Dolenja vas, Potoče, Senadole,
Gabrče, Laže in Otošče. Razen poslednje, ki je po svoji legi del Vipavske do-
line in je bolj vezana na Gorico, so bile vse te vasi živo povezane s Trstom
in morjem. Senožeče so zelo stara vas. Omenjene so že na začetku 12. sto-
letja kot fevd oglejskega patriarha Volfgerja1 in nato Bertolda Andechs-
Meranskega. Tedaj je omenjeno v Senožečah tudi neko stiško posestvo, za
katerega so prebivalci kraja plačevali 2 marki beneških penezov.2 Bržkone
so imeli Senožeče subinfevdirane gospodje Devinski. Leta 1275 je patriarh
Rajmond della Torre podelil senožeški grad in vas v fevd grofoma Kononu
in Vodalriku iz Momjana.3 Momjanski so ta fevd obdržali tudi potem, ko
so jim goriški grofje uplenili Momjan. Po izumrtju družine Momjanskih
so Senožeče namreč prišle pod grofe Devinske. Leta 1280 je neko pose-
stvo v Senožečah kupil tržaški župnik Vital. Polovico le-tega je izročil v
fevd Jakobu Cviletu (Zuiletto).4
7. februarja 1366 se je grof Hugon Devinski proglasil za vazala
Habsburžanov. Iz tega vazalstva pa je izvzel Senožeče,5 ker jih je imel po
milosti oglejskih patriarhov. 7. novembra 1373 se je Hugon v Senožečah
sestal z Albrechtom in Nikolajem iz družine Herberstein, ki sta bila gos-
poda Lupoglave. Na sestanku ju je prisilil, da sta se odpovedala gradu in
vasi Vanjol v Istri.6
Hugon je bil zadnji moški potomec rodbine devinskih grofov. Po nje-
govi smrti leta 1399 so prišle Senožeče v last rodbine Walsee.7 Z Walseejevci
se začne dolga pravda za patronat nad senožeško vikarijo, ki je pripadal
tržaški škofiji. Po svojem prihodu v Senožeče pa so si ga začeli prisvajati
1 Società istriana di archeologia e storia patria, 11:362.
2 Kos 1928, 149 [pod št. 277].
3 Šeber 1889, 116.
4 Kandler 1986 [pod letom 1280].
5 Società istriana di archeologia e storia patria, 11:367.
6 Società istriana di archeologia e storia patria, 14:333; 15:244.
7 Società istriana di archeologia e storia patria, 11:367.
219
na kopnem
Zgodovinski uvod
Ob državni cesti, ki preko našega ozemlja vodi iz Trsta na Dunaj, nekako
35 km od tržaškega obrežja, leži kraška vas Senožeče. Krajevna skupnost,
ki ima tukaj svoje središče, obsega še vasi Dolenja vas, Potoče, Senadole,
Gabrče, Laže in Otošče. Razen poslednje, ki je po svoji legi del Vipavske do-
line in je bolj vezana na Gorico, so bile vse te vasi živo povezane s Trstom
in morjem. Senožeče so zelo stara vas. Omenjene so že na začetku 12. sto-
letja kot fevd oglejskega patriarha Volfgerja1 in nato Bertolda Andechs-
Meranskega. Tedaj je omenjeno v Senožečah tudi neko stiško posestvo, za
katerega so prebivalci kraja plačevali 2 marki beneških penezov.2 Bržkone
so imeli Senožeče subinfevdirane gospodje Devinski. Leta 1275 je patriarh
Rajmond della Torre podelil senožeški grad in vas v fevd grofoma Kononu
in Vodalriku iz Momjana.3 Momjanski so ta fevd obdržali tudi potem, ko
so jim goriški grofje uplenili Momjan. Po izumrtju družine Momjanskih
so Senožeče namreč prišle pod grofe Devinske. Leta 1280 je neko pose-
stvo v Senožečah kupil tržaški župnik Vital. Polovico le-tega je izročil v
fevd Jakobu Cviletu (Zuiletto).4
7. februarja 1366 se je grof Hugon Devinski proglasil za vazala
Habsburžanov. Iz tega vazalstva pa je izvzel Senožeče,5 ker jih je imel po
milosti oglejskih patriarhov. 7. novembra 1373 se je Hugon v Senožečah
sestal z Albrechtom in Nikolajem iz družine Herberstein, ki sta bila gos-
poda Lupoglave. Na sestanku ju je prisilil, da sta se odpovedala gradu in
vasi Vanjol v Istri.6
Hugon je bil zadnji moški potomec rodbine devinskih grofov. Po nje-
govi smrti leta 1399 so prišle Senožeče v last rodbine Walsee.7 Z Walseejevci
se začne dolga pravda za patronat nad senožeško vikarijo, ki je pripadal
tržaški škofiji. Po svojem prihodu v Senožeče pa so si ga začeli prisvajati
1 Società istriana di archeologia e storia patria, 11:362.
2 Kos 1928, 149 [pod št. 277].
3 Šeber 1889, 116.
4 Kandler 1986 [pod letom 1280].
5 Società istriana di archeologia e storia patria, 11:367.
6 Società istriana di archeologia e storia patria, 14:333; 15:244.
7 Società istriana di archeologia e storia patria, 11:367.
219
