Page 225 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 225
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
vovarno, a se v takšnih razmerah ni mogla več razvijati. Socialno stanje
se je poslabšalo. To je terjalo ukrepe, ki jih italijanske oblasti niso hotele
uresničiti. Le komunisti so se takšnemu stanju uprli. Leta 1921 je bila na
Senožeškem ustanovljena prva celica komunistične partije. Povezana je
bila s komunistično partijo Italije. Njen prvi sekretar je bil Rudi Vilhelm
iz Senožeč.
Toda fašizem se ni zadovoljil s poslabšanjem socialnega stanja v na-
ših krajih. Njegov cilj je bil popolna raznaroditev našega ozemlja. Temu
pa so se vsi Senožejci odločno uprli. Ker so jim zatrli vsa narodna prosvet-
na društva, so gojili slovensko besedo in pesem skrivaj. K temu je mno-
go pripomogel župnik Ivan Vilhar, ki je od vseh otrok zahteval znanje slo-
venskega jezika, vztrajno učil, dopovedoval, da okupacija ne more večno
trajati in da je izredno važno ohraniti jezik, narodne običaje, kulturo in
zemljo. Toda teror se je stopnjeval vse huje. Zaradi tega so Senožejci in
vsi okoličani kmalu prešli v pasiven in aktiven odpor. Povezovanje s tr-
žaškimi Slovenci je postajalo vedno bolj aktivno. Tržaški junaki Bidovec,
Valenčič, Marušič in Miloš ter drugi tržaški narodnjaki so se na poti v po-
gorje Nanosa večkrat ustavili v Senožečah. Pod njihovim vplivom je bila
že leta 1929 formirana prva trojka organizacije TIGR, ki jo je vodil Danilo
Zelen. V tridesetih letih sta bili ustanovljeni še dve trojki. Člani TIGR so
bili izredno aktivni. Imeli so odlične zveze s Trstom, od koder so prinaša-
li politično, socialno in narodno literaturo. Deloma tudi po njihovi zaslu-
gi je postajal fašizem vedno bolj osovražen. Naši ljudje so izkoristili celo
božjo pot v Ricmanje, da bi poglabljali politične zveze s Slovenci v Trstu.
Prišlo je leto 1941. Napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo je pripra-
ve Senožejcev le še pospešil. Strnitev vseh vasi okoli Osvobodilne fronte
slovenskega naroda se je uresničila kmalu potem, ko so prišle prve vesti
o osvobodilnem gibanju v Sloveniji in Jugoslaviji. Prišel je trenutek, ko so
vasi okoli Senožeč začutile, da bo treba v boj. Že leta 1941 so Senožeče do-
bile prvega partizana. To je bil Niko Šturm, ki je za vaščane postajal legen-
da zaradi svoje hrabrosti.30 Leta 1942 so mu sledili vsi člani TIGR, nato še
mnogi drugi, ki so se borili po vseh primorskih partizanskih brigadah in
odredih. Odlično so v vseh senožeških vaseh funkcionirale organizacije
OF, ki so si prizadevale, da bi v prebivalstvu še bolj dvignile duha odpora
in solidarnosti do borcev partizanov.
Velikanski je delež, ki so ga senožeške vasi dale med narodnoosvo-
bodilno vojno. Izredno visok krvni davek priča o njihovi visoki narodni
30 7 vasi/3 1976, št. 1, str. 7.
225
vovarno, a se v takšnih razmerah ni mogla več razvijati. Socialno stanje
se je poslabšalo. To je terjalo ukrepe, ki jih italijanske oblasti niso hotele
uresničiti. Le komunisti so se takšnemu stanju uprli. Leta 1921 je bila na
Senožeškem ustanovljena prva celica komunistične partije. Povezana je
bila s komunistično partijo Italije. Njen prvi sekretar je bil Rudi Vilhelm
iz Senožeč.
Toda fašizem se ni zadovoljil s poslabšanjem socialnega stanja v na-
ših krajih. Njegov cilj je bil popolna raznaroditev našega ozemlja. Temu
pa so se vsi Senožejci odločno uprli. Ker so jim zatrli vsa narodna prosvet-
na društva, so gojili slovensko besedo in pesem skrivaj. K temu je mno-
go pripomogel župnik Ivan Vilhar, ki je od vseh otrok zahteval znanje slo-
venskega jezika, vztrajno učil, dopovedoval, da okupacija ne more večno
trajati in da je izredno važno ohraniti jezik, narodne običaje, kulturo in
zemljo. Toda teror se je stopnjeval vse huje. Zaradi tega so Senožejci in
vsi okoličani kmalu prešli v pasiven in aktiven odpor. Povezovanje s tr-
žaškimi Slovenci je postajalo vedno bolj aktivno. Tržaški junaki Bidovec,
Valenčič, Marušič in Miloš ter drugi tržaški narodnjaki so se na poti v po-
gorje Nanosa večkrat ustavili v Senožečah. Pod njihovim vplivom je bila
že leta 1929 formirana prva trojka organizacije TIGR, ki jo je vodil Danilo
Zelen. V tridesetih letih sta bili ustanovljeni še dve trojki. Člani TIGR so
bili izredno aktivni. Imeli so odlične zveze s Trstom, od koder so prinaša-
li politično, socialno in narodno literaturo. Deloma tudi po njihovi zaslu-
gi je postajal fašizem vedno bolj osovražen. Naši ljudje so izkoristili celo
božjo pot v Ricmanje, da bi poglabljali politične zveze s Slovenci v Trstu.
Prišlo je leto 1941. Napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo je pripra-
ve Senožejcev le še pospešil. Strnitev vseh vasi okoli Osvobodilne fronte
slovenskega naroda se je uresničila kmalu potem, ko so prišle prve vesti
o osvobodilnem gibanju v Sloveniji in Jugoslaviji. Prišel je trenutek, ko so
vasi okoli Senožeč začutile, da bo treba v boj. Že leta 1941 so Senožeče do-
bile prvega partizana. To je bil Niko Šturm, ki je za vaščane postajal legen-
da zaradi svoje hrabrosti.30 Leta 1942 so mu sledili vsi člani TIGR, nato še
mnogi drugi, ki so se borili po vseh primorskih partizanskih brigadah in
odredih. Odlično so v vseh senožeških vaseh funkcionirale organizacije
OF, ki so si prizadevale, da bi v prebivalstvu še bolj dvignile duha odpora
in solidarnosti do borcev partizanov.
Velikanski je delež, ki so ga senožeške vasi dale med narodnoosvo-
bodilno vojno. Izredno visok krvni davek priča o njihovi visoki narodni
30 7 vasi/3 1976, št. 1, str. 7.
225
