Page 224 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 224
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
nožeškega piva se je hitro razširil. Zato so morali pivovarno leta 1911 raz-
širiti in modernizirati.26
Vsa ta dejavnost je povzročila v Senožečah izredno živahno življenje.
Predvsem je bilo treba misliti na izobraževanje. Nova doba je zahtevala
pismenih ljudi. Zaradi tega so se Senožejci leta 1805 odločili ustanoviti
ljudsko šolo. Delovala je sprva v gradu, kasneje pa v kaplaniji. Leta 1817 je
bil imenovan prvi laični učitelj. Leta 1875 je bilo zgrajeno samostojno šol-
sko poslopje.27 Doba narodnega prebujenja je zahtevala tudi izobraževa-
nje odraslih. Leta 1868 je bila ustanovljena narodna čitalnica. Pod njenim
vplivom je že v prejšnjem stoletju nastalo prosvetno društvo. V okviru le-
-tega so delovali pevski zbori in dramske skupine, ki so nacionalno pre-
bujale vso okolico.28
Žal so Senožejci pod vplivom klerikalizma in konservativizma
vrhnjega sloja prebivalstva zgubili svojo veliko priložnost. Sredi stoletja so
lokalni bogataši, kakor so bili Dejaki, Zeleni, predvsem pa pl. Garzarolliji,
odklonili državni projekt železnice, ki bi morala iti skozi Senožeče.29 Od
leta 1858 je železnica počasi, vendar vztrajno izpodrivala stare prevozni-
ke – furmane. Tako se je furmanstvo počasi zmanjševalo. To se je pozna-
lo tako na številu gostiln, ki se je do začetka 20. stoletja zmanjšalo na 14,
kakor tudi na številu obrtnikov. Senožeče so počasi propadale.
Le še pivovarna je dajala zanesljiv in stalen vir zaslužka, pa še to je
počasi pritiskala pivovarniška družba Dreher v Trstu, ki se je razvila v
močnega konkurenta. Furmanstvo je sicer ostalo, vendar ni prinašalo več
tistega zaslužka, ki so ga bili Senožejci vajeni v dobi svojega naj večjega
razmaha.
Leto 1918 pomeni za Senožeče kakor za vso Primorsko začetek ita-
lijanske zasedbe in raznarodovalne politike, ki se je poostrila kmalu po
letu 1920, še pred prihodom fašizma na oblast. To leto pomeni tudi za-
četek gospodarske krize. Pivovarna ni mogla vzdržati konkurence druž-
be Dreher in je začela naglo propadati, dokler je niso leta 1926 dokončno
ukinili. To je pomenilo ponovno upadanje obrti, ki je delala tudi za pi-
26 Savnik 1967, 10.
27 7 vasi/2., leto 1975, str. 3.
28 Savnik 1967.
29 Ustno izročilo, zapisano v več krajih, je o tem enotno. Na primer: Kovač Meden se
je pogovarjal z bogatašem Dejakom in mu povedal, da dobi vas železnico. »Kaj?« je
odgovoril Dejak. »Železnico propagiraš? Mi dajemo denar za to, da železnica ne bo
šla skozi vas.« Taisti Dejak je ob otvoritvi železnice, ki je šla po Vremski dolini, re-
kel: »Zdaj smo odpravili uši iz vasi.«
224
nožeškega piva se je hitro razširil. Zato so morali pivovarno leta 1911 raz-
širiti in modernizirati.26
Vsa ta dejavnost je povzročila v Senožečah izredno živahno življenje.
Predvsem je bilo treba misliti na izobraževanje. Nova doba je zahtevala
pismenih ljudi. Zaradi tega so se Senožejci leta 1805 odločili ustanoviti
ljudsko šolo. Delovala je sprva v gradu, kasneje pa v kaplaniji. Leta 1817 je
bil imenovan prvi laični učitelj. Leta 1875 je bilo zgrajeno samostojno šol-
sko poslopje.27 Doba narodnega prebujenja je zahtevala tudi izobraževa-
nje odraslih. Leta 1868 je bila ustanovljena narodna čitalnica. Pod njenim
vplivom je že v prejšnjem stoletju nastalo prosvetno društvo. V okviru le-
-tega so delovali pevski zbori in dramske skupine, ki so nacionalno pre-
bujale vso okolico.28
Žal so Senožejci pod vplivom klerikalizma in konservativizma
vrhnjega sloja prebivalstva zgubili svojo veliko priložnost. Sredi stoletja so
lokalni bogataši, kakor so bili Dejaki, Zeleni, predvsem pa pl. Garzarolliji,
odklonili državni projekt železnice, ki bi morala iti skozi Senožeče.29 Od
leta 1858 je železnica počasi, vendar vztrajno izpodrivala stare prevozni-
ke – furmane. Tako se je furmanstvo počasi zmanjševalo. To se je pozna-
lo tako na številu gostiln, ki se je do začetka 20. stoletja zmanjšalo na 14,
kakor tudi na številu obrtnikov. Senožeče so počasi propadale.
Le še pivovarna je dajala zanesljiv in stalen vir zaslužka, pa še to je
počasi pritiskala pivovarniška družba Dreher v Trstu, ki se je razvila v
močnega konkurenta. Furmanstvo je sicer ostalo, vendar ni prinašalo več
tistega zaslužka, ki so ga bili Senožejci vajeni v dobi svojega naj večjega
razmaha.
Leto 1918 pomeni za Senožeče kakor za vso Primorsko začetek ita-
lijanske zasedbe in raznarodovalne politike, ki se je poostrila kmalu po
letu 1920, še pred prihodom fašizma na oblast. To leto pomeni tudi za-
četek gospodarske krize. Pivovarna ni mogla vzdržati konkurence druž-
be Dreher in je začela naglo propadati, dokler je niso leta 1926 dokončno
ukinili. To je pomenilo ponovno upadanje obrti, ki je delala tudi za pi-
26 Savnik 1967, 10.
27 7 vasi/2., leto 1975, str. 3.
28 Savnik 1967.
29 Ustno izročilo, zapisano v več krajih, je o tem enotno. Na primer: Kovač Meden se
je pogovarjal z bogatašem Dejakom in mu povedal, da dobi vas železnico. »Kaj?« je
odgovoril Dejak. »Železnico propagiraš? Mi dajemo denar za to, da železnica ne bo
šla skozi vas.« Taisti Dejak je ob otvoritvi železnice, ki je šla po Vremski dolini, re-
kel: »Zdaj smo odpravili uši iz vasi.«
224
