Page 223 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 223
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
glavni del vasi obzidan, medtem ko se je vas razvila tudi zunaj obzidja. Iz
Rossettijevih podatkov vidimo, da je bil tedaj že zgrajen spodnji grad kne-
zov Porcia. V vasi je bilo pred požarom 12 trgovin. Vsak ponedeljek je bil v
vasi semenj. Glavna artikla, ki bi se naj tukaj prodajala, sta bila žito in sol.
Pod senožeško župnijo je tedaj spadalo 9 cerkva, tj. v Senožečah, na sta-
rem gradu, v novem gradu, v kraju Campi, v Gabrčah, Senadolah, Dolenji
vasi, Potočah in Lažah.23 Iz drugih podatkov zvemo, da so bili že tedaj v
Senožečah znameniti sejmi, namenjeni lesu.24 Torej se je trgovina z lesom
začela najkasneje v 17. stoletju. Da je šel ta les v glavnem v Trst in Benetke,
ni treba posebej poudarjati. 50 do 60 težko naloženih voz je stalo ob cesti,
da bi jih prevzeli furmani, ki so ga od tukaj peljali naprej proti morju. Za
kakšen les je šlo, bomo poskusili odgovoriti po ustnem izročilu.
Knezu Ferdinandu Porcii je sledil sin Karel Porcia. Le-temu pa so po
vrsti sledili Franc Anton, Hannibal, Alfonz, Serafin in Leopold. Leta 1889
je bil lastnik spodnjega gradu v Senožečah in obširnih gozdov in drugih
posestev v okolici Ferdinand II. Porcia.
Senožejci so se le stežka pokorili tuji oblasti. Svoje nezadovoljstvo so
pokazali tudi v času francoskih vojn. 16. julija 1808 so se mladi Senožejci
vključili v kranjsko deželno obrambo, ki se je imela namen boriti proti
prodiranju Napoleona.25 Svojo upornost bodo pokazali tudi stoletje kas-
neje ob italijanski zasedbi.
Leta 1831 sta se tržaška in ljubljanska škofija sporazumeli, da so priš-
le Senožeče kot fara pod ljubljansko škofijo. Nekateri pripovedovalci vidi-
jo v tem poskus ljubljanske stolice, da bi odtrgala Senožejce vplivu Trsta
in morja. Vendar ji to ni uspelo.
Furmanstvo, ki se je v prvi polovici 19. stoletja zelo razmaknilo zara-
di gradnje avstrijske vojne in trgovske mornarice, je dalo podlago za raz-
širitev domače uslužnostne obrti. Tu so delovali tesarji, kovači, kolarji,
pletarji, čevljarji, krojači in drugi obrtniki. Prav tako se je razvilo gostin-
stvo. Vas je imela 27 gostiln, da ne omenjamo tistih v Gabrčah, Dolenji
vasi, Lažah in Senadolah. Leta 1820 so bratje Dejak ustanovili pivovar-
no, ki je dobila kasneje ime »Adria«. V teku 19. stoletja jo je kupila družina
Holt in jo upravljala do leta 1893, ko so jo spet odkupili Dejaki. Sloves se-
23 Rossetti 1875, 36.
24 Rihard 1889, 108.
25 Rihard 1889, 112.
223
glavni del vasi obzidan, medtem ko se je vas razvila tudi zunaj obzidja. Iz
Rossettijevih podatkov vidimo, da je bil tedaj že zgrajen spodnji grad kne-
zov Porcia. V vasi je bilo pred požarom 12 trgovin. Vsak ponedeljek je bil v
vasi semenj. Glavna artikla, ki bi se naj tukaj prodajala, sta bila žito in sol.
Pod senožeško župnijo je tedaj spadalo 9 cerkva, tj. v Senožečah, na sta-
rem gradu, v novem gradu, v kraju Campi, v Gabrčah, Senadolah, Dolenji
vasi, Potočah in Lažah.23 Iz drugih podatkov zvemo, da so bili že tedaj v
Senožečah znameniti sejmi, namenjeni lesu.24 Torej se je trgovina z lesom
začela najkasneje v 17. stoletju. Da je šel ta les v glavnem v Trst in Benetke,
ni treba posebej poudarjati. 50 do 60 težko naloženih voz je stalo ob cesti,
da bi jih prevzeli furmani, ki so ga od tukaj peljali naprej proti morju. Za
kakšen les je šlo, bomo poskusili odgovoriti po ustnem izročilu.
Knezu Ferdinandu Porcii je sledil sin Karel Porcia. Le-temu pa so po
vrsti sledili Franc Anton, Hannibal, Alfonz, Serafin in Leopold. Leta 1889
je bil lastnik spodnjega gradu v Senožečah in obširnih gozdov in drugih
posestev v okolici Ferdinand II. Porcia.
Senožejci so se le stežka pokorili tuji oblasti. Svoje nezadovoljstvo so
pokazali tudi v času francoskih vojn. 16. julija 1808 so se mladi Senožejci
vključili v kranjsko deželno obrambo, ki se je imela namen boriti proti
prodiranju Napoleona.25 Svojo upornost bodo pokazali tudi stoletje kas-
neje ob italijanski zasedbi.
Leta 1831 sta se tržaška in ljubljanska škofija sporazumeli, da so priš-
le Senožeče kot fara pod ljubljansko škofijo. Nekateri pripovedovalci vidi-
jo v tem poskus ljubljanske stolice, da bi odtrgala Senožejce vplivu Trsta
in morja. Vendar ji to ni uspelo.
Furmanstvo, ki se je v prvi polovici 19. stoletja zelo razmaknilo zara-
di gradnje avstrijske vojne in trgovske mornarice, je dalo podlago za raz-
širitev domače uslužnostne obrti. Tu so delovali tesarji, kovači, kolarji,
pletarji, čevljarji, krojači in drugi obrtniki. Prav tako se je razvilo gostin-
stvo. Vas je imela 27 gostiln, da ne omenjamo tistih v Gabrčah, Dolenji
vasi, Lažah in Senadolah. Leta 1820 so bratje Dejak ustanovili pivovar-
no, ki je dobila kasneje ime »Adria«. V teku 19. stoletja jo je kupila družina
Holt in jo upravljala do leta 1893, ko so jo spet odkupili Dejaki. Sloves se-
23 Rossetti 1875, 36.
24 Rihard 1889, 108.
25 Rihard 1889, 112.
223
