Page 24 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
ju. Že takrat pa so nastale tudi prve ideje in koncepti za postavitev dislo-
ciranih enot solinarstva, oljarstva, kmečke bivalne kulture ter ribištva. V
začetnem dolgoročnem programu so bile zajete smernice, ki jih je kasne-
je s sodelavci tudi uresničil, po njegovi smrti pa je začrtano pot z novimi
vsebinami nadaljevala mlajša generacija piranskih muzealcev. Zastavil
je vsebine oziroma oddelke, ki so poleg arheološkega (tudi podvodna ar-
heologija) dejansko začrtali razvoj muzeja. Po njegovih besedah (Idejni
osnutki Miroslava Pahorja o razvoju Pomorskega muzeja, rokopis in tip-
kopis, hrani PMSMP) so to bile:
»Slovensko pomorstvo od prvih začetkov do 18. st., Slovensko pomor-
stvo 18. st. (tudi v odnosu do slovenskih pokrajin in velikih pomorskih
sil tega časa), Slovensko pomorstvo 19. in 20. st. (avstrijski Lloyd in
druge družbe), Slovenci v vojnih mornaricah, Ladjedelništvo in z njim
v zvezi izdelovanje in prevažanje ladijske opreme s kopnega na mor-
je, Slovenska pomorska trgovina in tihotapstvo, Pomorska umetnost
na Slovenskem, Naši pomorščaki na tujem, Soline in ribištvo, NOB v
odnosu na slovensko morje ter Razvoj slovenskega pomorstva po II.
svetovni vojni.«
Upošteval pa je tudi zgodovino obalnih mest in pomorstva, njihove-
ga razvoja ter gospodarskih panog in povezav z bližnjim ter daljnim za-
ledjem. Tudi istrskemu človeku, pomorščaku, solinarju in ribiču je našel
ustrezno mesto v osnovni zamisli muzejskega razvoja. Zavedal se je, da
mora kustos v takem muzeju, kakršnega je ustvarjal, nujno raziskovati in
študirati v arhivih italijanske obale Jadrana. O svojih raziskavah, bodi-
si terenskih bodisi arhivskih, je vselej pisal izčrpna terenska in razisko-
valna poročila, ki so shranjena v Pomorskem muzeju. Vsebinsko so izred-
no bogata in so pravi elaborati ter osnova njegovim kasneje objavljenim
prispevkom.
V sklopu muzejskega dela je Pahor svoja dognanja in pridobljeno gra-
divo predstavljal s številnimi občasnimi ter stalnimi razstavami, z raz-
pravami, s publikacijami, predavanji, knjigami, z enciklopedičnimi gesli
itd. Obravnaval je vsebine, kot so zgodovina pomorstva od najstarejših
časov do najnovejšega obdobja, ribištvo, solinarstvo, življenje pomoršča-
kov, pomorska umetnost. Kljub temu da ni bil etnolog, je postavil temelje
etnologiji pomorstva. S svojim delom je posegel tudi na področje etnolo-
ških raziskav. Čeprav etnologije ni študiral, je imel do nje veliko afiniteto.
24
ju. Že takrat pa so nastale tudi prve ideje in koncepti za postavitev dislo-
ciranih enot solinarstva, oljarstva, kmečke bivalne kulture ter ribištva. V
začetnem dolgoročnem programu so bile zajete smernice, ki jih je kasne-
je s sodelavci tudi uresničil, po njegovi smrti pa je začrtano pot z novimi
vsebinami nadaljevala mlajša generacija piranskih muzealcev. Zastavil
je vsebine oziroma oddelke, ki so poleg arheološkega (tudi podvodna ar-
heologija) dejansko začrtali razvoj muzeja. Po njegovih besedah (Idejni
osnutki Miroslava Pahorja o razvoju Pomorskega muzeja, rokopis in tip-
kopis, hrani PMSMP) so to bile:
»Slovensko pomorstvo od prvih začetkov do 18. st., Slovensko pomor-
stvo 18. st. (tudi v odnosu do slovenskih pokrajin in velikih pomorskih
sil tega časa), Slovensko pomorstvo 19. in 20. st. (avstrijski Lloyd in
druge družbe), Slovenci v vojnih mornaricah, Ladjedelništvo in z njim
v zvezi izdelovanje in prevažanje ladijske opreme s kopnega na mor-
je, Slovenska pomorska trgovina in tihotapstvo, Pomorska umetnost
na Slovenskem, Naši pomorščaki na tujem, Soline in ribištvo, NOB v
odnosu na slovensko morje ter Razvoj slovenskega pomorstva po II.
svetovni vojni.«
Upošteval pa je tudi zgodovino obalnih mest in pomorstva, njihove-
ga razvoja ter gospodarskih panog in povezav z bližnjim ter daljnim za-
ledjem. Tudi istrskemu človeku, pomorščaku, solinarju in ribiču je našel
ustrezno mesto v osnovni zamisli muzejskega razvoja. Zavedal se je, da
mora kustos v takem muzeju, kakršnega je ustvarjal, nujno raziskovati in
študirati v arhivih italijanske obale Jadrana. O svojih raziskavah, bodi-
si terenskih bodisi arhivskih, je vselej pisal izčrpna terenska in razisko-
valna poročila, ki so shranjena v Pomorskem muzeju. Vsebinsko so izred-
no bogata in so pravi elaborati ter osnova njegovim kasneje objavljenim
prispevkom.
V sklopu muzejskega dela je Pahor svoja dognanja in pridobljeno gra-
divo predstavljal s številnimi občasnimi ter stalnimi razstavami, z raz-
pravami, s publikacijami, predavanji, knjigami, z enciklopedičnimi gesli
itd. Obravnaval je vsebine, kot so zgodovina pomorstva od najstarejših
časov do najnovejšega obdobja, ribištvo, solinarstvo, življenje pomoršča-
kov, pomorska umetnost. Kljub temu da ni bil etnolog, je postavil temelje
etnologiji pomorstva. S svojim delom je posegel tudi na področje etnolo-
ških raziskav. Čeprav etnologije ni študiral, je imel do nje veliko afiniteto.
24
