Page 19 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Življenje in ustvarjalno delo dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)
Miroslav Pahor nagovarja goste ob odprtju stalne zbirke NOB leta 1968.
zaledja. Obenem je pričel z zbiranjem in evidentiranjem vsega doseglji-
vega pomorskega gradiva, ne glede na to, kje se je nahajalo. Raziskave je
najprej opravljal sam, kasneje so se mu pridružili tudi notranji in zuna-
nji sodelavci.
Leta 1964 je bila izvedena preusmeritev dejavnosti. Vse do leta 1967,
ko se je Mestni muzej Piran tudi uradno preimenoval, potem pa še bolj,
je dr. Pahor razvijal pomorsko koncepcijo novega muzeja, skupaj s sode-
lavci aktivno zbiral gradivo in podatke o slovenski pomorski preteklosti
ter pomorski preteklosti Slovenskega primorja in Istre, še posebej Pirana.
Poleg tega je razširil zbiranje, preučevanje in prikazovanje pomorske-
ga muzejskega gradiva na širše ozemlje Socialistične republike Slovenije
(SRS). Strokovna dejavnost muzeja je bila v tem obdobju usmerjena v zgo-
dovino pomorstva, ki je bila za slovensko muzeologijo tedaj popolnoma
nova tematika.
A najprej sta se naslonila na preučevanje pomorske zgodovine obal-
nih mest. Ker je bila z odhodom – eksodusom domačih italijanskih po-
morščakov v Italijo prekinjena tudi kontinuiteta pomorske tradicije, se
je bilo treba prilagoditi dani situaciji. Izseljeno italijansko prebivalstvo je
s seboj odpeljalo vse, kar je imelo, zato je moral Pahor svoje delo usmeri-
ti va širši prostor, z Obale v Slovenijo. To pa je bilo povezano s finančnimi
19
Miroslav Pahor nagovarja goste ob odprtju stalne zbirke NOB leta 1968.
zaledja. Obenem je pričel z zbiranjem in evidentiranjem vsega doseglji-
vega pomorskega gradiva, ne glede na to, kje se je nahajalo. Raziskave je
najprej opravljal sam, kasneje so se mu pridružili tudi notranji in zuna-
nji sodelavci.
Leta 1964 je bila izvedena preusmeritev dejavnosti. Vse do leta 1967,
ko se je Mestni muzej Piran tudi uradno preimenoval, potem pa še bolj,
je dr. Pahor razvijal pomorsko koncepcijo novega muzeja, skupaj s sode-
lavci aktivno zbiral gradivo in podatke o slovenski pomorski preteklosti
ter pomorski preteklosti Slovenskega primorja in Istre, še posebej Pirana.
Poleg tega je razširil zbiranje, preučevanje in prikazovanje pomorske-
ga muzejskega gradiva na širše ozemlje Socialistične republike Slovenije
(SRS). Strokovna dejavnost muzeja je bila v tem obdobju usmerjena v zgo-
dovino pomorstva, ki je bila za slovensko muzeologijo tedaj popolnoma
nova tematika.
A najprej sta se naslonila na preučevanje pomorske zgodovine obal-
nih mest. Ker je bila z odhodom – eksodusom domačih italijanskih po-
morščakov v Italijo prekinjena tudi kontinuiteta pomorske tradicije, se
je bilo treba prilagoditi dani situaciji. Izseljeno italijansko prebivalstvo je
s seboj odpeljalo vse, kar je imelo, zato je moral Pahor svoje delo usmeri-
ti va širši prostor, z Obale v Slovenijo. To pa je bilo povezano s finančnimi
19
