Page 280 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 280
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Ugotovitev, da je iz Trsta prihajala kultura, predvsem pa slovenska na-
rodna in umetna pesem ter slovenska knjiga, potegne za seboj zaključek,
da je Trst, kakršen koli je bil, vplival na rast slovenske narodne zavesti. Iz
Trsta je bila organizirana prva trojka TIGR, ki je delovala v Senožečah z
vidnim uspehom. Tako so se Senožejci skupaj z ostalimi Primorci priprav-
ljali za obračun s fašizmom in Italijo kot zasedbeno silo. Kulturni in poli-
tični vpliv Trsta na Senožeče je bil velikega pomena. To je dejstvo.
To pa še ni vse. Ko smo govorili o trgovini Senožeč s Trstom, smo
opazili razgibanost, ki se kaže v modernizaciji običajev, prehrane, noše
in življenja na sploh. To je bilo pozitivno. Na plese, ki so jih prirejali vaški
fantje tako v Senožečah kakor po drugih vaseh, na birmanske praznike,
ki jih je prirejala cerkev, in na druge prireditve so prihajali v Trstu žive-
či Senožejci in napredni Tržačani slovenske in italijanske narodnosti. Ti
so prinašali upanje v izboljšanje razmer. Naprednim ljudem v Trstu je bilo
jasno, da si italijanski fašizem s svojim nasiljem koplje grob. Bilo je samo
vprašanje časa, »da se bo zvrnil vanj«.
Takšno prepričanje so prinašali Tržačani s seboj v Senožeče in okoli-
co. Ni čudno torej, če je to vplivalo na temeljite priprave za obračun.
Je pa še tretji faktor, ki je vplival na stanje v Senožečah in okolici.
Ni je bilo senožeške družine, ki ne bi imela svojega sorodstva v Trstu.
Zveze sorodnikov z domačimi vasmi so bile zelo intenzivne. Tako so bili
Senožejci stalno obveščeni o tem, kaj se je dogajalo v Trstu in kaj bo treba
ukreniti. Res je, da je bila senožeška okolica vezana na trgovino s Trstom.
Toda ugotovili smo, da ni šlo samo za trgovino. Inteligentnejši, napre-
dnejši in bolj razgledani ljudje so gledali dalje. V vsem tem razgibanem
trgovanju so gledali – in se tega tudi aktivno udeležili – boj za dostop na
morje. Celo Senožejke, ki so služile pri italijanskih družinah, so se nema-
lokrat tega zavedale. Le redke so se poročile z Italijani. Skoraj vsaka si je
želela ustvariti slovensko družino. To je zopet vplivalo na Senožeče, ki so
na ta način dobile v Trstu širša tla.
Kako je bila senožeška okolica vezana na morje in Trst, dokazuje tudi
politično-teritorialno stanje po drugi svetovni vojni. Z ustvaritvijo tako
imenovane cone A in B, ko je bila meja med obema conama skoraj herme-
tično zaprta, se je Senožejcev lotil obup. Manjkal jim je Trst, manjkal jim
je ne samo trg za pridelke, temveč tudi naravni dostop do morja. Niso
mogli razumeti, kako je mogoče, da so zavezniki ves njihov boj tako oma-
lovaževali in jih odrezali tako rekoč od »okna v svet«. To se je sicer delno
uredilo s tem, da je Slovenska Istra pripadla Jugoslaviji, vendar Istra za
280
Ugotovitev, da je iz Trsta prihajala kultura, predvsem pa slovenska na-
rodna in umetna pesem ter slovenska knjiga, potegne za seboj zaključek,
da je Trst, kakršen koli je bil, vplival na rast slovenske narodne zavesti. Iz
Trsta je bila organizirana prva trojka TIGR, ki je delovala v Senožečah z
vidnim uspehom. Tako so se Senožejci skupaj z ostalimi Primorci priprav-
ljali za obračun s fašizmom in Italijo kot zasedbeno silo. Kulturni in poli-
tični vpliv Trsta na Senožeče je bil velikega pomena. To je dejstvo.
To pa še ni vse. Ko smo govorili o trgovini Senožeč s Trstom, smo
opazili razgibanost, ki se kaže v modernizaciji običajev, prehrane, noše
in življenja na sploh. To je bilo pozitivno. Na plese, ki so jih prirejali vaški
fantje tako v Senožečah kakor po drugih vaseh, na birmanske praznike,
ki jih je prirejala cerkev, in na druge prireditve so prihajali v Trstu žive-
či Senožejci in napredni Tržačani slovenske in italijanske narodnosti. Ti
so prinašali upanje v izboljšanje razmer. Naprednim ljudem v Trstu je bilo
jasno, da si italijanski fašizem s svojim nasiljem koplje grob. Bilo je samo
vprašanje časa, »da se bo zvrnil vanj«.
Takšno prepričanje so prinašali Tržačani s seboj v Senožeče in okoli-
co. Ni čudno torej, če je to vplivalo na temeljite priprave za obračun.
Je pa še tretji faktor, ki je vplival na stanje v Senožečah in okolici.
Ni je bilo senožeške družine, ki ne bi imela svojega sorodstva v Trstu.
Zveze sorodnikov z domačimi vasmi so bile zelo intenzivne. Tako so bili
Senožejci stalno obveščeni o tem, kaj se je dogajalo v Trstu in kaj bo treba
ukreniti. Res je, da je bila senožeška okolica vezana na trgovino s Trstom.
Toda ugotovili smo, da ni šlo samo za trgovino. Inteligentnejši, napre-
dnejši in bolj razgledani ljudje so gledali dalje. V vsem tem razgibanem
trgovanju so gledali – in se tega tudi aktivno udeležili – boj za dostop na
morje. Celo Senožejke, ki so služile pri italijanskih družinah, so se nema-
lokrat tega zavedale. Le redke so se poročile z Italijani. Skoraj vsaka si je
želela ustvariti slovensko družino. To je zopet vplivalo na Senožeče, ki so
na ta način dobile v Trstu širša tla.
Kako je bila senožeška okolica vezana na morje in Trst, dokazuje tudi
politično-teritorialno stanje po drugi svetovni vojni. Z ustvaritvijo tako
imenovane cone A in B, ko je bila meja med obema conama skoraj herme-
tično zaprta, se je Senožejcev lotil obup. Manjkal jim je Trst, manjkal jim
je ne samo trg za pridelke, temveč tudi naravni dostop do morja. Niso
mogli razumeti, kako je mogoče, da so zavezniki ves njihov boj tako oma-
lovaževali in jih odrezali tako rekoč od »okna v svet«. To se je sicer delno
uredilo s tem, da je Slovenska Istra pripadla Jugoslaviji, vendar Istra za
280
