Page 281 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 281
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
Senožejce in ostale Kraševce ni nikoli pomenila tega, kar je pomenilo »ob-
režje lepe Vide od Štivana do Milj«.
Po vsem povedanem sledi zaključek, da so Senožeče s svojo okolico
vsaj 170 let živele kot prava pomorska postojanka na kopnem. Žal je bilo
celotno območje Senožeč zaradi kratkovidnosti vrhnjega sloja kmečke-
ga prebivalstva in velikih gostilničarjev ter plemiške družine Garzarolli
odrezano od modernega prometa, tj. od železnice. To je prineslo počasno
propadanje gostinstva, obrti in tudi kmetijstva. S prenehanjem furman-
skega prometa preneha »intenzivno življenje« – kakor je rekel eden od pri-
povedovalcev. Druga svetovna vojna je k temu propadanju dodala svoj de-
lež s tem, da je Senožeče odrezala od Trsta. Ni jih sicer odrezala od morja,
vendar je izgubljena tradicija opravila svoje. Edina rešitev za vso okoli-
co je bila v industrializaciji vasi, kar so tudi dosegli s tekstilno tovarno in
Tomosovim obratom. Verjetno bo treba misliti tudi na nove industrijske
obrate, na izkoriščanje turističnih možnosti in na obnovo kmetijstva, če
bodo hoteli, da bo okolica ponovno zaživela, kakor je živela nekoč. Sodeč
po optimizmu pripovedovalcev, so na najboljši poti, da bodo to dosegli.
Toda stari ljudje, ki se spominjajo furmanskih časov, svojih mornarjev,
ladjedelcev, inženirjev in pristaniških delavcev, bi morali svoje spomine
prenesti na mlajši rod. Tega bi bilo treba v večji meri zopet usmerjati v po-
morstvo. To pa lahko starejša generacija stori s tem, da poskuša s svojo
naravno kulturo obnoviti staro tradicijo in privzgojiti v mladini smisel za
morje in pomorstvo. Le tako bodo lahko obnovljene stare vezi z morjem.
To pa si moramo prizadevati tudi na širši – slovenski – ravni, kajti vedno
bolj se izkazuje neizogibna potreba, da zopet postanemo pomorski narod.
Seznam pripovedovalcev
ANTONČIČ Cirila, Gabrče ?, ?
ANTONČIČ Franc, Gabrče 11, 67 let
CELEDIN Jože, Dolenja vas 47, 49 let
ČEHOVIN Emil, Potoče 5, 48 let
ČEHOVIN Marija, Senožeče 91, 82 let
ČOKL Anton, Senožeče 118, 65 let
ČOKL Marija, Senožeče 118, 71 let
DOLES Matija, Senožeče 2, 64 let
FABIJAN Frančiška, Senožeče 149, 86 let
FERFILA Andrej, Senožeče 68, 74 let
FERFILA Franc, Senožeče 122 , 72 let
281
Senožejce in ostale Kraševce ni nikoli pomenila tega, kar je pomenilo »ob-
režje lepe Vide od Štivana do Milj«.
Po vsem povedanem sledi zaključek, da so Senožeče s svojo okolico
vsaj 170 let živele kot prava pomorska postojanka na kopnem. Žal je bilo
celotno območje Senožeč zaradi kratkovidnosti vrhnjega sloja kmečke-
ga prebivalstva in velikih gostilničarjev ter plemiške družine Garzarolli
odrezano od modernega prometa, tj. od železnice. To je prineslo počasno
propadanje gostinstva, obrti in tudi kmetijstva. S prenehanjem furman-
skega prometa preneha »intenzivno življenje« – kakor je rekel eden od pri-
povedovalcev. Druga svetovna vojna je k temu propadanju dodala svoj de-
lež s tem, da je Senožeče odrezala od Trsta. Ni jih sicer odrezala od morja,
vendar je izgubljena tradicija opravila svoje. Edina rešitev za vso okoli-
co je bila v industrializaciji vasi, kar so tudi dosegli s tekstilno tovarno in
Tomosovim obratom. Verjetno bo treba misliti tudi na nove industrijske
obrate, na izkoriščanje turističnih možnosti in na obnovo kmetijstva, če
bodo hoteli, da bo okolica ponovno zaživela, kakor je živela nekoč. Sodeč
po optimizmu pripovedovalcev, so na najboljši poti, da bodo to dosegli.
Toda stari ljudje, ki se spominjajo furmanskih časov, svojih mornarjev,
ladjedelcev, inženirjev in pristaniških delavcev, bi morali svoje spomine
prenesti na mlajši rod. Tega bi bilo treba v večji meri zopet usmerjati v po-
morstvo. To pa lahko starejša generacija stori s tem, da poskuša s svojo
naravno kulturo obnoviti staro tradicijo in privzgojiti v mladini smisel za
morje in pomorstvo. Le tako bodo lahko obnovljene stare vezi z morjem.
To pa si moramo prizadevati tudi na širši – slovenski – ravni, kajti vedno
bolj se izkazuje neizogibna potreba, da zopet postanemo pomorski narod.
Seznam pripovedovalcev
ANTONČIČ Cirila, Gabrče ?, ?
ANTONČIČ Franc, Gabrče 11, 67 let
CELEDIN Jože, Dolenja vas 47, 49 let
ČEHOVIN Emil, Potoče 5, 48 let
ČEHOVIN Marija, Senožeče 91, 82 let
ČOKL Anton, Senožeče 118, 65 let
ČOKL Marija, Senožeče 118, 71 let
DOLES Matija, Senožeče 2, 64 let
FABIJAN Frančiška, Senožeče 149, 86 let
FERFILA Andrej, Senožeče 68, 74 let
FERFILA Franc, Senožeče 122 , 72 let
281
