Page 285 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 285
Slovensko zaledje v kooperaciji
s pomorskim ladjedelništvom
Hkrati s prometom in prometnimi zvezami je nastajala skozi stoletja vr-
sta spremljajočih dejavnosti, brez katerih promet ne bi bil mogoč. Ali si je
npr. mogoče zamisliti cesto brez voza, železnico brez lokomotiv in vago-
nov, pomorstvo brez ladjedelnic? Je mogoče, da bi si zamislili vozove brez
kovačev in kolarjev, vagone in lokomotive brez tovarn, ladje brez ladje-
delcev vseh strok? Nisi mogoče zamisliti ladjedelstvo brez lesne trgovine,
brez sodelovanja lastnikov gozdnih kompleksov, posameznih gozdov in
gozdnih parcel; ne moremo si ga zamisliti brez tesarjev, žagarjev in goz-
darjev, ki so les odbirali in klasificirali. Ne moremo si zamisliti niti jader
brez platnarske obrti in industrije, ladijskih oken brez glažut, povoščene-
ga platna brez voska in tako naprej. Le z upoštevanjem vseh dejavnikov,
ki so prispevali k oblikovanju ladjedelništva v zaledju, z upoštevanjem
kooperacije zalednih podjetij, delavnic in posameznikov lahko ugotovi-
mo, kako globoko v zaledje sega oblikovanje ladij, skrb za plovbo, težnja
po uveljavitvi na morju in v pomorstvu, skratka pomorska miselnost – in
delu te problematike naj bo namenjen pričujoči prispevek.
Imeti svoje pomorstvo, svoje ladjarstvo, pomorsko trgovino in ladje-
delništvo, je bil že zdavnaj sen vsakega obmorskega naroda. Slovenci pri
tem nismo bili izjema. To dokazujejo slovenski ladjarji in pomorski trgov-
ci srednjega veka, 18. in 19. stoletja ter ladjarske družbe, ki so nastale na
prelomu v 20. stoletje, in ki so vključevale tudi slovenski kapital ter vezale
naše zaledje s svetovnim pomorstvom.1 To velja tudi za »Oceanio«, druž-
bo s pretežno slovenskim kapitalom, ki je bila ustanovljena med prvo sve-
tovno vojno in je po njej odločilno posegla v dogajanje na morju.2 Isto do-
kazujejo tudi zavodi, kakršen je bil »Tržaški tehnični zavod«, kjer je prav
tako prevladoval slovenski kapital.3 Vendar to ni vse. Pomorsko prevoz-
ništvo, vse to ni bilo nikoli samo sebi namen, ampak je služilo zaledju.
Zato je naravno, da je poskušalo zaledje prodreti v vse veje pomorstva bo-
disi s kapitalom za gradnjo ali nakup ladij, ali s kadrovsko udeležbo ali s
1 Gestrin 1962a, 1490; Gestrin 1962b, 31; Gestrin 1965 [prim. tudi druga Gestrino-
va dela o predmetu]; Šorn 1959, 148, Šorn 1955, 81; Pahor 1969, [prim. tudi druga
moja dela v Informatorju Splošne plovbe].
2 Pahor 1969, 39 [o Oceaniji prim. tudi predvojno revijo Naše morje 1936–1937.]
3 Ibid. O Tržaškem tehničnem zavodu bo treba še pisati. Raziskave so šele na začet-
ku.
285
s pomorskim ladjedelništvom
Hkrati s prometom in prometnimi zvezami je nastajala skozi stoletja vr-
sta spremljajočih dejavnosti, brez katerih promet ne bi bil mogoč. Ali si je
npr. mogoče zamisliti cesto brez voza, železnico brez lokomotiv in vago-
nov, pomorstvo brez ladjedelnic? Je mogoče, da bi si zamislili vozove brez
kovačev in kolarjev, vagone in lokomotive brez tovarn, ladje brez ladje-
delcev vseh strok? Nisi mogoče zamisliti ladjedelstvo brez lesne trgovine,
brez sodelovanja lastnikov gozdnih kompleksov, posameznih gozdov in
gozdnih parcel; ne moremo si ga zamisliti brez tesarjev, žagarjev in goz-
darjev, ki so les odbirali in klasificirali. Ne moremo si zamisliti niti jader
brez platnarske obrti in industrije, ladijskih oken brez glažut, povoščene-
ga platna brez voska in tako naprej. Le z upoštevanjem vseh dejavnikov,
ki so prispevali k oblikovanju ladjedelništva v zaledju, z upoštevanjem
kooperacije zalednih podjetij, delavnic in posameznikov lahko ugotovi-
mo, kako globoko v zaledje sega oblikovanje ladij, skrb za plovbo, težnja
po uveljavitvi na morju in v pomorstvu, skratka pomorska miselnost – in
delu te problematike naj bo namenjen pričujoči prispevek.
Imeti svoje pomorstvo, svoje ladjarstvo, pomorsko trgovino in ladje-
delništvo, je bil že zdavnaj sen vsakega obmorskega naroda. Slovenci pri
tem nismo bili izjema. To dokazujejo slovenski ladjarji in pomorski trgov-
ci srednjega veka, 18. in 19. stoletja ter ladjarske družbe, ki so nastale na
prelomu v 20. stoletje, in ki so vključevale tudi slovenski kapital ter vezale
naše zaledje s svetovnim pomorstvom.1 To velja tudi za »Oceanio«, druž-
bo s pretežno slovenskim kapitalom, ki je bila ustanovljena med prvo sve-
tovno vojno in je po njej odločilno posegla v dogajanje na morju.2 Isto do-
kazujejo tudi zavodi, kakršen je bil »Tržaški tehnični zavod«, kjer je prav
tako prevladoval slovenski kapital.3 Vendar to ni vse. Pomorsko prevoz-
ništvo, vse to ni bilo nikoli samo sebi namen, ampak je služilo zaledju.
Zato je naravno, da je poskušalo zaledje prodreti v vse veje pomorstva bo-
disi s kapitalom za gradnjo ali nakup ladij, ali s kadrovsko udeležbo ali s
1 Gestrin 1962a, 1490; Gestrin 1962b, 31; Gestrin 1965 [prim. tudi druga Gestrino-
va dela o predmetu]; Šorn 1959, 148, Šorn 1955, 81; Pahor 1969, [prim. tudi druga
moja dela v Informatorju Splošne plovbe].
2 Pahor 1969, 39 [o Oceaniji prim. tudi predvojno revijo Naše morje 1936–1937.]
3 Ibid. O Tržaškem tehničnem zavodu bo treba še pisati. Raziskave so šele na začet-
ku.
285
