Page 141 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Uporaba dobrih praks za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja
veščin (Cohen 2001). Namreč, različni programi za učenje slednjih v zgodnjem
otroštvu kažejo mnoge pozitivne učinke (Payton idr. 2008; Joseph in Strain
2003; Pianta idr. 2009).
Namen pričujoče raziskave je bil preveriti, kako strokovni delavci, ki imajo
v skupini otroke od 1 do 3 let starosti, ocenjujejo socialno-emocionalno po-
dročje ter kako pogosto izvajajo posamezne dobre prakse. Postavke, ki se na-
našajo na dobre prakse, vključujejo oceno strokovnih delavcev o pogostosti
različnih vsakodnevnih interakcij in pogostosti izvedbe različnih dejavnosti.
Preverjali smo tudi, ali obstajajo razlike pri uporabi dobrih praks glede na sku-
pino (homogena/heterogena). Z raziskovalnimi vprašanji smo želeli osvetlili
pojmovanja strokovnih delavcev o socialno-emocionalnem razvoju otrok v
primerjavi s področji razvoja in področji dejavnosti ter preveriti, katere do-
bre prakse so najpogosteje izvajane.
Metodologija
Vzorec
Rezultati, ki so predstavljeni v prispevku, so del večje raziskave, v kateri je
sodelovalo 209 strokovnih delavcev iz različnih regij v Sloveniji, od teh jih je
121 delalo z otroki drugega starostnega obdobja in 88 z otroki prvega staro-
stnega obdobja. Ker je v glavni del rezultatov zajeta samo populacija stro-
kovnih delavcev, ki dela z otroki prvega starostnega obdobja, v nadaljevanju
podrobneje predstavljamo ta vzorec. V vzorcu strokovnih delavcev (n = 88),
ki delajo z otroki prvega starostnega obdobja, je bila starostna struktura pre-
cej enakomerno razpršena, 22,7 je bilo starih 51 ali več let, 9,1 je bilo starih
med 46 in 50 let, 10,2 je bilo starih med 41 in 45 let, 17,0 je bilo starih od
36 do 40 let, 19,3 je bilo starih od 30 do 35 let, 18,2 je bilo starih od 24
do 29 let in 3,4 je bilo starih med 18 in 23 let. 40,9 strokovnih delavcev je
imelo zaključeno srednješolsko izobrazbo, 38,6 je imelo zaključeno višjo ali
visoko izobrazbo, 19,3 je imelo zaključeno univerzitetno izobrazbo in le 1,1
je imelo končan magisterij ali več. V vzorcu je imela tretjina (29,5 ) 6 do 10
let delovnih izkušenj, 23,9 jih je imelo do 5 let delovnih izkušenj, 20,5 jih
je imelo 26 ali več let delovnih izkušenj, 12,5 jih je imelo 11 do 15 let delovnih
izkušenj, 9,1 jih je imelo 21 do 25 let delovnih izkušenj in 4,5 jih je imelo
16 do 20 let delovnih izkušenj. 52,3 strokovnih delavcev je bilo na delov-
nem mestu pomočnika vzgojitelja, 47,7 pa na delovnem mestu vzgojitelja.
Večina (87,5 ) je imela v skupini 9 do 14 otrok, 2,3 jih je imelo manj kot 9
otrok, 10,2 je bilo takih, ki so imeli več kot 15 otrok, ker so imeli heterogene
ali kombinirane skupine. Več kot dve tretjini (67,2 ) strokovnih delavcev je
bilo vključenih v izobraževanje o socialno-emocionalnem razvoju otrok pred
141
veščin (Cohen 2001). Namreč, različni programi za učenje slednjih v zgodnjem
otroštvu kažejo mnoge pozitivne učinke (Payton idr. 2008; Joseph in Strain
2003; Pianta idr. 2009).
Namen pričujoče raziskave je bil preveriti, kako strokovni delavci, ki imajo
v skupini otroke od 1 do 3 let starosti, ocenjujejo socialno-emocionalno po-
dročje ter kako pogosto izvajajo posamezne dobre prakse. Postavke, ki se na-
našajo na dobre prakse, vključujejo oceno strokovnih delavcev o pogostosti
različnih vsakodnevnih interakcij in pogostosti izvedbe različnih dejavnosti.
Preverjali smo tudi, ali obstajajo razlike pri uporabi dobrih praks glede na sku-
pino (homogena/heterogena). Z raziskovalnimi vprašanji smo želeli osvetlili
pojmovanja strokovnih delavcev o socialno-emocionalnem razvoju otrok v
primerjavi s področji razvoja in področji dejavnosti ter preveriti, katere do-
bre prakse so najpogosteje izvajane.
Metodologija
Vzorec
Rezultati, ki so predstavljeni v prispevku, so del večje raziskave, v kateri je
sodelovalo 209 strokovnih delavcev iz različnih regij v Sloveniji, od teh jih je
121 delalo z otroki drugega starostnega obdobja in 88 z otroki prvega staro-
stnega obdobja. Ker je v glavni del rezultatov zajeta samo populacija stro-
kovnih delavcev, ki dela z otroki prvega starostnega obdobja, v nadaljevanju
podrobneje predstavljamo ta vzorec. V vzorcu strokovnih delavcev (n = 88),
ki delajo z otroki prvega starostnega obdobja, je bila starostna struktura pre-
cej enakomerno razpršena, 22,7 je bilo starih 51 ali več let, 9,1 je bilo starih
med 46 in 50 let, 10,2 je bilo starih med 41 in 45 let, 17,0 je bilo starih od
36 do 40 let, 19,3 je bilo starih od 30 do 35 let, 18,2 je bilo starih od 24
do 29 let in 3,4 je bilo starih med 18 in 23 let. 40,9 strokovnih delavcev je
imelo zaključeno srednješolsko izobrazbo, 38,6 je imelo zaključeno višjo ali
visoko izobrazbo, 19,3 je imelo zaključeno univerzitetno izobrazbo in le 1,1
je imelo končan magisterij ali več. V vzorcu je imela tretjina (29,5 ) 6 do 10
let delovnih izkušenj, 23,9 jih je imelo do 5 let delovnih izkušenj, 20,5 jih
je imelo 26 ali več let delovnih izkušenj, 12,5 jih je imelo 11 do 15 let delovnih
izkušenj, 9,1 jih je imelo 21 do 25 let delovnih izkušenj in 4,5 jih je imelo
16 do 20 let delovnih izkušenj. 52,3 strokovnih delavcev je bilo na delov-
nem mestu pomočnika vzgojitelja, 47,7 pa na delovnem mestu vzgojitelja.
Večina (87,5 ) je imela v skupini 9 do 14 otrok, 2,3 jih je imelo manj kot 9
otrok, 10,2 je bilo takih, ki so imeli več kot 15 otrok, ker so imeli heterogene
ali kombinirane skupine. Več kot dve tretjini (67,2 ) strokovnih delavcev je
bilo vključenih v izobraževanje o socialno-emocionalnem razvoju otrok pred
141
