Page 155 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 155
Mnenja strokovnih delavcev v vrtcu o medpodročnem povezovanju
zovanja v prvem starostnem obdobju. Zdi se nam pomembno, da pri pove-
zovanju vsako od področij ohrani svojo integriteto, da torej eno ne prevlada
nad drugim (Kranjc 2008; Ministrstvo za šolstvo in šport 1999).
Kurikularno področje jezik
Ko govorimo o slovenščini v vrtcih v Republiki Sloveniji, imamo v mislih te-
meljni cilj, zapisan v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999,
14), ki definira vse globalne cilje na področju jezika, od katerih je temeljni
spodbujanje razumevanja jezika kot temelja lastne identitete. Pri tem je po-
trebno upoštevati, da ima slovenščina v vrtcih v Republiki Sloveniji vlogo ma-
ternega, drugega in tujega jezika, hkrati pa je področje jezika v Kurikulumu
za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) opredeljeno kot področje dejav-
nosti in učni jezik, ki ga določa Ustava RS, opredeljen pa je tudi v področnih
zakonih, ter učno načelo. Jezikovne vzgoje v vrtcu ne smemo razumeti samo
v ožjem smislu, le kot spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti, saj je sloven-
ščina učni jezik in kot tak zavezujoč za vsa kurikularna/predmetna področja
v vrtcu.
Kot zapiše S. Kranjc (2008), so v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo
in šport 1999) prepoznavna temeljna načela in cilji predšolske vzgoje, kot tudi
spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v ak-
tivni povezavi s svojim socialnim ter fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji
z vrstniki in odraslimi razvija svojo lastno družbenost ter individualnost.
Cilji in vsebine za področje jezika so v Kurikulu za vrtce (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 1999) oblikovani za dve starostni obdobji, in sicer za 1. od 1 do 3
let ter za 2. od 3 do 6 let starosti. Področje jezika je načrtovano tako, da otroku
omogoča dejavno udeležbo v sporazumevalnem procesu.
Kot je zapisano v priročniku h Kurikulumu za vrtce (Marjanovič Umek 2001),
kurikulum zaradi razvejanosti jezikovnega področja cilje in dejavnosti opre-
deljuje na 4 ravneh: govorne vzgoje, književne vzgoje, predopismenjevanja
in knjižne vzgoja kot dela informacijskega opismenjevanja. Dejavnosti so
med seboj povezane, prav tako je jezik povezan z drugimi področji kurikula.
Vse sporazumevalne dejavnosti ves čas so del vsakdanjega življenja. Dejav-
nosti je mogoče izvesti v obeh starostnih obdobjih, prilagoditi je treba pred-
vsem metode in oblike dela. Z vsako dejavnostjo je namreč mogoče dosegati
več ciljev hkrati, prav tako lahko en cilj dosegamo z različnimi dejavnostmi.
Vloga vzgojitelja je, da pri vseh dejavnostih daje govorni zgled, da je pri tem
pozoren na svoj besedni in nebesedni slog ter tako neposredno vpliva na ra-
zvoj otrokove jezikovne in sporazumevalne zmožnosti.
Kot navaja Kurikulum za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999, 18–19), se
155
zovanja v prvem starostnem obdobju. Zdi se nam pomembno, da pri pove-
zovanju vsako od področij ohrani svojo integriteto, da torej eno ne prevlada
nad drugim (Kranjc 2008; Ministrstvo za šolstvo in šport 1999).
Kurikularno področje jezik
Ko govorimo o slovenščini v vrtcih v Republiki Sloveniji, imamo v mislih te-
meljni cilj, zapisan v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999,
14), ki definira vse globalne cilje na področju jezika, od katerih je temeljni
spodbujanje razumevanja jezika kot temelja lastne identitete. Pri tem je po-
trebno upoštevati, da ima slovenščina v vrtcih v Republiki Sloveniji vlogo ma-
ternega, drugega in tujega jezika, hkrati pa je področje jezika v Kurikulumu
za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) opredeljeno kot področje dejav-
nosti in učni jezik, ki ga določa Ustava RS, opredeljen pa je tudi v področnih
zakonih, ter učno načelo. Jezikovne vzgoje v vrtcu ne smemo razumeti samo
v ožjem smislu, le kot spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti, saj je sloven-
ščina učni jezik in kot tak zavezujoč za vsa kurikularna/predmetna področja
v vrtcu.
Kot zapiše S. Kranjc (2008), so v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo
in šport 1999) prepoznavna temeljna načela in cilji predšolske vzgoje, kot tudi
spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v ak-
tivni povezavi s svojim socialnim ter fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji
z vrstniki in odraslimi razvija svojo lastno družbenost ter individualnost.
Cilji in vsebine za področje jezika so v Kurikulu za vrtce (Ministrstvo za šol-
stvo in šport 1999) oblikovani za dve starostni obdobji, in sicer za 1. od 1 do 3
let ter za 2. od 3 do 6 let starosti. Področje jezika je načrtovano tako, da otroku
omogoča dejavno udeležbo v sporazumevalnem procesu.
Kot je zapisano v priročniku h Kurikulumu za vrtce (Marjanovič Umek 2001),
kurikulum zaradi razvejanosti jezikovnega področja cilje in dejavnosti opre-
deljuje na 4 ravneh: govorne vzgoje, književne vzgoje, predopismenjevanja
in knjižne vzgoja kot dela informacijskega opismenjevanja. Dejavnosti so
med seboj povezane, prav tako je jezik povezan z drugimi področji kurikula.
Vse sporazumevalne dejavnosti ves čas so del vsakdanjega življenja. Dejav-
nosti je mogoče izvesti v obeh starostnih obdobjih, prilagoditi je treba pred-
vsem metode in oblike dela. Z vsako dejavnostjo je namreč mogoče dosegati
več ciljev hkrati, prav tako lahko en cilj dosegamo z različnimi dejavnostmi.
Vloga vzgojitelja je, da pri vseh dejavnostih daje govorni zgled, da je pri tem
pozoren na svoj besedni in nebesedni slog ter tako neposredno vpliva na ra-
zvoj otrokove jezikovne in sporazumevalne zmožnosti.
Kot navaja Kurikulum za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999, 18–19), se
155
