Page 158 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 158
bara Baloh, Petra Furlan, Giuliana Jelovčan in Bojana Kralj
mič in J. Gregorc (2013, 132) poudarjata, da je otrokov naravni način učenja
učenje z gibanjem, igro in igrivo postavljenim okoljem. Številne študije prav
tako nakazujejo, da zgodnje gibalno obnašanje igra pomembno vlogo pri
socialnih, čustvenih in spoznavnih dejavnostih (Bobbio, Gabbard in Caçola
2009). Neodvisna hoja povečuje otrokovo mobilnost in priložnost za socialne
interakcije, medtem ko gibalni razvoj pomembno vpliva na kognitivni in jezi-
kovni razvoj (Iverson 2010). Zato je pomembno, kakšne izkušnje omogočimo
otroku v tem zgodnjem otroštvu. V tem obdobju otrokovega dojemanja in
spoznavanja sveta pa imajo odločilno vlogo tudi način dela, pristop in odnos
pri delu z otrokom (Pišot in Planinšec 2005, 23; Videmšek in Pišot 2007, 103;
Pišot in Jelovčan 2012, 33).
Kurikularno področje umetnost (s poudarkom na glasbi)
Kurikulum za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) v področje umetno-
sti vključuje: likovno, glasbeno, plesno, dramsko in AV-dejavnost. Glasbena
vzgoja je sestavni del estetske in umetnostne vzgoje, ki omogoča temelje
za otrokov celostni razvoj. Z glasbenimi dejavnostmi mu omogočamo oblike
glasbenega izražanja, vzbujamo veselje do zvokov, igre, gibanja, razvijamo
sposobnosti zaznavanja, pozornosti, motorične spretnosti, jezikovno komu-
nikacijo idr. Na odnosih procesov čustvenega, spoznavnega in gibalnega ra-
zvoja temelji glasbeni razvoj otroka, ki v predšolskem obdobju obsega razvoj
elementarnih glasbenih sposobnosti (Denac 2010, 37).
Povezovanje glasbe z drugimi področji in umetnostmi je kakovostno, če
smiselno vključujemo vsebine, procese, znanja in spretnosti, ki spodbujajo
učenje na različnih stopnjah otrokovega razvoja. Tako nastajajo zmožnosti,
ki na podlagi čustev, motivacije in stališč otroku omogočajo ustvarjalno ter
umetnostno delovanje (Sicherl Kofol, Denac in Borota 2011, 92).
Sistematično zasnovana glasbena vzgoja otroku omogoča glasbeni razvoj.
S cilji vzbujamo veselje in sproščenost, spodbujamo doživljanje glasbenih
vsebin, vplivamo na razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti, razvijamo
glasbeno občutljivost otroka (Denac 2010, 37) in zagotavljamo vzpodbudno
učno glasbeno okolje (Borota 2006, 35).
Predšolsko obdobje je pomemben dejavnik za razvoj glasbenih sposobno-
sti otrok, ta pa je odvisen od dednosti, okolja in lastne aktivnosti. Aktivnost
otroku omogoča, da se dispozicije razvijejo v sposobnosti, ob pomoči zuna-
njih pogojev – to sta družinsko in družbeno okolje (Denac 2010, 69). To pa za-
vzema vplive in vzorce iz okolja, kot so: motivacija, namen, cilji posameznika
ter njegove izkušnje, spretnosti, znanja in razumevanje (Borota 2006, 17).
Delo v predšolskem obdobju je zasnovano na spodbujanju doživljanja
158
mič in J. Gregorc (2013, 132) poudarjata, da je otrokov naravni način učenja
učenje z gibanjem, igro in igrivo postavljenim okoljem. Številne študije prav
tako nakazujejo, da zgodnje gibalno obnašanje igra pomembno vlogo pri
socialnih, čustvenih in spoznavnih dejavnostih (Bobbio, Gabbard in Caçola
2009). Neodvisna hoja povečuje otrokovo mobilnost in priložnost za socialne
interakcije, medtem ko gibalni razvoj pomembno vpliva na kognitivni in jezi-
kovni razvoj (Iverson 2010). Zato je pomembno, kakšne izkušnje omogočimo
otroku v tem zgodnjem otroštvu. V tem obdobju otrokovega dojemanja in
spoznavanja sveta pa imajo odločilno vlogo tudi način dela, pristop in odnos
pri delu z otrokom (Pišot in Planinšec 2005, 23; Videmšek in Pišot 2007, 103;
Pišot in Jelovčan 2012, 33).
Kurikularno področje umetnost (s poudarkom na glasbi)
Kurikulum za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) v področje umetno-
sti vključuje: likovno, glasbeno, plesno, dramsko in AV-dejavnost. Glasbena
vzgoja je sestavni del estetske in umetnostne vzgoje, ki omogoča temelje
za otrokov celostni razvoj. Z glasbenimi dejavnostmi mu omogočamo oblike
glasbenega izražanja, vzbujamo veselje do zvokov, igre, gibanja, razvijamo
sposobnosti zaznavanja, pozornosti, motorične spretnosti, jezikovno komu-
nikacijo idr. Na odnosih procesov čustvenega, spoznavnega in gibalnega ra-
zvoja temelji glasbeni razvoj otroka, ki v predšolskem obdobju obsega razvoj
elementarnih glasbenih sposobnosti (Denac 2010, 37).
Povezovanje glasbe z drugimi področji in umetnostmi je kakovostno, če
smiselno vključujemo vsebine, procese, znanja in spretnosti, ki spodbujajo
učenje na različnih stopnjah otrokovega razvoja. Tako nastajajo zmožnosti,
ki na podlagi čustev, motivacije in stališč otroku omogočajo ustvarjalno ter
umetnostno delovanje (Sicherl Kofol, Denac in Borota 2011, 92).
Sistematično zasnovana glasbena vzgoja otroku omogoča glasbeni razvoj.
S cilji vzbujamo veselje in sproščenost, spodbujamo doživljanje glasbenih
vsebin, vplivamo na razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti, razvijamo
glasbeno občutljivost otroka (Denac 2010, 37) in zagotavljamo vzpodbudno
učno glasbeno okolje (Borota 2006, 35).
Predšolsko obdobje je pomemben dejavnik za razvoj glasbenih sposobno-
sti otrok, ta pa je odvisen od dednosti, okolja in lastne aktivnosti. Aktivnost
otroku omogoča, da se dispozicije razvijejo v sposobnosti, ob pomoči zuna-
njih pogojev – to sta družinsko in družbeno okolje (Denac 2010, 69). To pa za-
vzema vplive in vzorce iz okolja, kot so: motivacija, namen, cilji posameznika
ter njegove izkušnje, spretnosti, znanja in razumevanje (Borota 2006, 17).
Delo v predšolskem obdobju je zasnovano na spodbujanju doživljanja
158
