Page 157 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
Mnenja strokovnih delavcev v vrtcu o medpodročnem povezovanju
osebnega in socialnega razvoja, izobraževanje, uporaba neposredne izkuš-
nje, razvijanje spoštljivega odnosa do narave in do samega sebe.
M. Hohmann in Weikart (2005) sta natančno opredelila sestavine spodbu-
dnega okolja. Te so: (1) materiali (otrokovi starosti primerni in različni), (2)
rokovanje (možnost spoznavanja), (3) izbira (možnost samostojne izbire), (4)
govor (povezava obstoječega znanja z novimi izkušnjami) in (5) podpora od-
raslega (ki otroku sledi in ga spodbuja). Ob tem ne smemo pozabiti, da smo
odrasli s svojim vedenjem in odnosom otroku vzor (Katalinič 2007). Nuditi mu
moramo možnosti in spodbude, da sprašuje o tem, kar vidi, in se uči iskati od-
govor tako, da opazuje, raziskuje, eksperimentira opisuje, razlaga (Kulikulum
za vrtce 1999, 37).
Za otroka prvega starostnega obdobja je najbolje, če mu ponudimo raz-
lične naravne materiale (semena, liste, cvetove, veje, mivko, pesek, kamenje,
sadje, zelenjavo, ipd.), mu omogočimo igro v različnih spodbudnih okoljih
(travnik, gozd, potok, vrt, sadovnjak, morska obala ipd.) oz. ob pojavih v na-
ravnem okolju (dež, megla, sneg, ipd.). Otroci navedenega ne bodo samo gle-
dali (opazovali), temveč bodo to skušali tudi prijeti, vonjati, okušati, poslušati
ali preizkušati.
Kurikularno področje gibanje
Gibanje je v predšolskem obdobju izjemno pomembno za razvoj vseh pod-
sistemov organizma človeka, ki se pomembno oblikujejo prav v otroštvu (Je-
lovčan in Pišot 2016, 127). Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, pre-
izkuša, kaj le-to zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposob-
nostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gre za dinamični proces, s po-
močjo katerega otrok pridobiva gibalne spretnosti in vzorce, kar je rezultat
interakcije med dednimi in okolijskimi vplivi (Gallahue in Ozmun 2006, 171;
Marjanovič Umek in Zupančič 2001, 2; Pišot in Planinšec 2005, 17; Videmšek in
Pišot 2007, 39). Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta temelji na informa-
cijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja okolja, izkušenj, ki jih pridobi
z gibalnimi dejavnostmi ter gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah. Ra-
zvoj nadzora lastnega telesa poteka vzporedno z razvojem gibalnih centrov
v možganih; razvoj nadzora mišic pa je deloma rezultat procesa zorenja živč-
nega sistema in deloma tudi rezultat učenja (Gallahue in Ozmun 2006, 63). In-
dividualni razvoj pri otrocih je zelo različen, vsekakor pa ustrezno strokovno
vodena zgodnja vadba zelo koristi, saj otrok s tem doživlja in usvaja različne
gibalne vzorce, ki pripomorejo k ustreznejšemu razvoju osrednjega živčnega
sistema. M. Montessori (2011, 169) dodaja, da se otroci učijo skozi aktivnost,
večinoma z uporabo rok. Gre za povezavo med možgani in gibanjem. A. Ce-
157
osebnega in socialnega razvoja, izobraževanje, uporaba neposredne izkuš-
nje, razvijanje spoštljivega odnosa do narave in do samega sebe.
M. Hohmann in Weikart (2005) sta natančno opredelila sestavine spodbu-
dnega okolja. Te so: (1) materiali (otrokovi starosti primerni in različni), (2)
rokovanje (možnost spoznavanja), (3) izbira (možnost samostojne izbire), (4)
govor (povezava obstoječega znanja z novimi izkušnjami) in (5) podpora od-
raslega (ki otroku sledi in ga spodbuja). Ob tem ne smemo pozabiti, da smo
odrasli s svojim vedenjem in odnosom otroku vzor (Katalinič 2007). Nuditi mu
moramo možnosti in spodbude, da sprašuje o tem, kar vidi, in se uči iskati od-
govor tako, da opazuje, raziskuje, eksperimentira opisuje, razlaga (Kulikulum
za vrtce 1999, 37).
Za otroka prvega starostnega obdobja je najbolje, če mu ponudimo raz-
lične naravne materiale (semena, liste, cvetove, veje, mivko, pesek, kamenje,
sadje, zelenjavo, ipd.), mu omogočimo igro v različnih spodbudnih okoljih
(travnik, gozd, potok, vrt, sadovnjak, morska obala ipd.) oz. ob pojavih v na-
ravnem okolju (dež, megla, sneg, ipd.). Otroci navedenega ne bodo samo gle-
dali (opazovali), temveč bodo to skušali tudi prijeti, vonjati, okušati, poslušati
ali preizkušati.
Kurikularno področje gibanje
Gibanje je v predšolskem obdobju izjemno pomembno za razvoj vseh pod-
sistemov organizma človeka, ki se pomembno oblikujejo prav v otroštvu (Je-
lovčan in Pišot 2016, 127). Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, pre-
izkuša, kaj le-to zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposob-
nostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gre za dinamični proces, s po-
močjo katerega otrok pridobiva gibalne spretnosti in vzorce, kar je rezultat
interakcije med dednimi in okolijskimi vplivi (Gallahue in Ozmun 2006, 171;
Marjanovič Umek in Zupančič 2001, 2; Pišot in Planinšec 2005, 17; Videmšek in
Pišot 2007, 39). Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta temelji na informa-
cijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja okolja, izkušenj, ki jih pridobi
z gibalnimi dejavnostmi ter gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah. Ra-
zvoj nadzora lastnega telesa poteka vzporedno z razvojem gibalnih centrov
v možganih; razvoj nadzora mišic pa je deloma rezultat procesa zorenja živč-
nega sistema in deloma tudi rezultat učenja (Gallahue in Ozmun 2006, 63). In-
dividualni razvoj pri otrocih je zelo različen, vsekakor pa ustrezno strokovno
vodena zgodnja vadba zelo koristi, saj otrok s tem doživlja in usvaja različne
gibalne vzorce, ki pripomorejo k ustreznejšemu razvoju osrednjega živčnega
sistema. M. Montessori (2011, 169) dodaja, da se otroci učijo skozi aktivnost,
večinoma z uporabo rok. Gre za povezavo med možgani in gibanjem. A. Ce-
157
