Page 319 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 319
Vključevanje staršev v zgodnje učenje matematike

Slika 3
Sodelovanje med otroki pri igri

idejo. Vključili smo tudi očeta in na koncu bili navdušeni z izdelkom. Še
najbolj pa A. Zaključek tega je, da je to odlično. (Mama 2,5-letne deklice)

Iz pisnih mnenj staršev o raziskavi lahko razberemo, da so pripravljeni in
si želijo aktivno sodelovati z vrtcem, če se jim le ponudi ta možnost. Pred-
nost takšnega sodelovanja je v tem, da starši z večjo povezanostjo in s po-
govori postajajo občutljivejši za otrokove socialne, intelektualne in čustvene
potrebe. Starši na tak način pridobijo večje zaupanje vase in so se sposobni
tudi pravilno odločati. Prav tako dobijo veliko koristnih informacij o razvoju
njihovega otroka in tako začnejo uporabljati več pozitivnega spodbujanja in
bolj spoštujejo delo vzgojiteljev (Lepičnik Vodopivec 2012, 13).

Z dejavnostmi »matematičnega nahrbtnika« smo želeli starše vključiti v na-
črtovanje učnega procesa, saj imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življe-
nja in dela v vrtcu in v oddelku. Načelo sodelovanja s starši (Ministrstvo za
šolstvo in šport 1999, 8) razumemo kot načina prepletanja in razumevanja
dveh svetov, ki otroku predstavljata skupen svet. Povezovanje s starši in iz-
menjavanje informacij o otrokovih dosežkih in sposobnostih za lažjo presojo
o tem, kaj otrok zmore in kaj ga veseli, je ključno za spodbudno vzdušje pri
matematičnih dejavnostih (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999).

Cilj predšolske matematike je, da bi jo otrok doživljal kot prijetno izkušnjo
(Ministrstvo za šolstvo in šport 1999). Vendar je treba dodati, tisti, ki jo lahko
otrokom ponudi, odrasel. Otrokova sposobnost učenja se ob spodbudnem
okolju lahko poveča tudi za četrtino (Bregant 2012, 299). Eden izmed načinov
je, da v svojem okolju, preko vzgojitelja in staršev, pridobi izkušnje na konkre-
tni ravni, s konkretnimi predmeti v različnih kontekstih, kjer s predmeti roku-
jejo, jih raziskujejo in se z njimi srečujejo ob vsakodnevnih situacijah. Znanje
matematike navsezadnje ne pomeni samo reševanja matematičnih proble-
mov, temveč komuniciranje, ocenjevanje in sklepanje, kar kot skupek pripo-

319
   314   315   316   317   318   319   320   321   322   323   324