Page 316 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 316
aša Živkovič in Sanela Mešinović
tena, zato je smiselno, da sodelujeta za dobrobit otroka. V obdobju zadnjih
nekaj desetletij se je razumevanje in pričakovanje vključevanja staršev v usta-
nove, kot je vrtec, precej spremenilo – od stroge prepovedi prihajanja staršev
v vrtec do današnjega sodelovanja in partnerstva med starši in vzgojitelji; sle-
dnje narekuje tudi trenutno veljavna zakonodaja, ki jo mora vzgojitelj izpol-
njevati (Logar 2012, 37). Razlogi za sodelovanje so pomembni iz več razlogov,
saj je otrok v predšolskem obdobju bolj kot kadarkoli pozneje povezan z in
odvisen od staršev. V tem obdobju je zaradi tesne povezanosti med njimi naj-
več možnosti, da vzgojitelj posredno vpliva na stališča staršev in jih lahko tudi
spreminja (Kunič 2003, 13). Zato smo v okviru naše raziskave starše seznanili s
predšolsko matematiko, jim omogočili, da prepoznajo matematiko v življenj-
skih situacijah, in omogočili, da izvajajo matematične aktivnosti v domačem
okolju. Na ta način smo želeli, da bi starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi, iz-
gradili pozitiven odnos do matematike, kar pozitivno vpliva na dosežke otrok
pri matematiki (Bernie in Lall 2008). Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali naš
pristop vključevanja staršev v poučevanje predšolske matematike njihovih
otrok omogoča aktivno sodelovanje med starši in vzgojiteljem ter ali omo-
goča pomoč pri premagovanju strahov pred matematiko. Zato smo si zastavil
naslednji raziskovalni vprašanji:
1. Kakšen odnos do matematike imajo starši pred in po izvedbi raziskave?
2. Ali so starši pripravljeni vključiti zgodnje matematične elemente v do-
mače okolje, če vedo, kako to storiti?
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega
raziskovanja.
V raziskavo je bila vključena vrtčevska skupina prvega starostnega ob-
dobja, v kateri so bili otroci, stari od 1 do 3 leta. Najmlajši otrok je bil v času
izvajanja raziskave star 1 leto in 1 mesec, najstarejši pa 2 leti in 11 mesecev.
Sodelovalo je 9 otrok, od tega 3 dečki in 6 deklic ter 18 staršev, od tega 9
moških in 9 žensk.
Raziskava je potekala v šolskem letu 2017/2018. V začetni fazi smo preučili
literaturo in pripravili gradiva za starše. Starši otrok vrtčevske skupine so bili
deležni izobraževanja oz. priprav na eksperiment, v okviru katerega so bile
organizirane delavnice, katerih namen je bil seznaniti starše z zgodnjo mate-
matiko. Razdelili smo jim gradivo, ki smo ga poimenovali »matematični na-
hrbtnik« in ki jim je bilo v pomoč pri načrtovanju ter izvedbi matematične ak-
tivnosti v domačem okolju. Vsebino »matematičnega nahrbtnika« sta pred-
316
tena, zato je smiselno, da sodelujeta za dobrobit otroka. V obdobju zadnjih
nekaj desetletij se je razumevanje in pričakovanje vključevanja staršev v usta-
nove, kot je vrtec, precej spremenilo – od stroge prepovedi prihajanja staršev
v vrtec do današnjega sodelovanja in partnerstva med starši in vzgojitelji; sle-
dnje narekuje tudi trenutno veljavna zakonodaja, ki jo mora vzgojitelj izpol-
njevati (Logar 2012, 37). Razlogi za sodelovanje so pomembni iz več razlogov,
saj je otrok v predšolskem obdobju bolj kot kadarkoli pozneje povezan z in
odvisen od staršev. V tem obdobju je zaradi tesne povezanosti med njimi naj-
več možnosti, da vzgojitelj posredno vpliva na stališča staršev in jih lahko tudi
spreminja (Kunič 2003, 13). Zato smo v okviru naše raziskave starše seznanili s
predšolsko matematiko, jim omogočili, da prepoznajo matematiko v življenj-
skih situacijah, in omogočili, da izvajajo matematične aktivnosti v domačem
okolju. Na ta način smo želeli, da bi starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi, iz-
gradili pozitiven odnos do matematike, kar pozitivno vpliva na dosežke otrok
pri matematiki (Bernie in Lall 2008). Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali naš
pristop vključevanja staršev v poučevanje predšolske matematike njihovih
otrok omogoča aktivno sodelovanje med starši in vzgojiteljem ter ali omo-
goča pomoč pri premagovanju strahov pred matematiko. Zato smo si zastavil
naslednji raziskovalni vprašanji:
1. Kakšen odnos do matematike imajo starši pred in po izvedbi raziskave?
2. Ali so starši pripravljeni vključiti zgodnje matematične elemente v do-
mače okolje, če vedo, kako to storiti?
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega
raziskovanja.
V raziskavo je bila vključena vrtčevska skupina prvega starostnega ob-
dobja, v kateri so bili otroci, stari od 1 do 3 leta. Najmlajši otrok je bil v času
izvajanja raziskave star 1 leto in 1 mesec, najstarejši pa 2 leti in 11 mesecev.
Sodelovalo je 9 otrok, od tega 3 dečki in 6 deklic ter 18 staršev, od tega 9
moških in 9 žensk.
Raziskava je potekala v šolskem letu 2017/2018. V začetni fazi smo preučili
literaturo in pripravili gradiva za starše. Starši otrok vrtčevske skupine so bili
deležni izobraževanja oz. priprav na eksperiment, v okviru katerega so bile
organizirane delavnice, katerih namen je bil seznaniti starše z zgodnjo mate-
matiko. Razdelili smo jim gradivo, ki smo ga poimenovali »matematični na-
hrbtnik« in ki jim je bilo v pomoč pri načrtovanju ter izvedbi matematične ak-
tivnosti v domačem okolju. Vsebino »matematičnega nahrbtnika« sta pred-
316
