Page 315 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 315
Vključevanje staršev v zgodnje učenje matematike
procedur (Onslow 1992). R. Pritchard (2004) je analizirala številne raziskave,
ki poročajo, da obstajajo povezave med stališči in prepričanji staršev o ma-
tematiki ter med odnosom njihovih otrok do matematike. Odnos staršev do
matematike pomembno vpliva tudi na uspešnost otrok pri tem predmetu
(Pritchard 2004).
Da bi malčkom omogočili vsakodnevno razvijanje matematičnih zmož-
nosti, bi bilo potrebno (Cannon in Ginsburg 2008; Harris, Petersen in Smither-
Wulsin 2017):
– seznaniti starše z zgodnjimi matematičnimi koncepti in s pomenom
vpeljevanja le-teh v starostnem obdobju od 1 do 3 let,
– staršem omogočiti pomoč pri premagovanju strahov pred matematiko
in
– staršem ponuditi konkretne pripomočke, ki omogočajo učenje mate-
matičnih konceptov skozi dnevno rutino v domačem okolju.
Starši so pripravljeni vključiti zgodnje matematične elemente v domače
okolje, če vedo, kako to storiti (Starkey in Klein 2000). Starkey in A. Klein (2000)
sta pokazala, da je seznanjanje staršev o metodah učenja matematike učin-
kovito, saj so bili otroci staršev, ki so bili deležni matematičnih delavnic, uspe-
šnejši pri matematiki kot otroci staršev, ki se delavnic niso udeležili. Seznanja-
nje z metodami učenja pripomore k temu, da so starši samozavestnejši pri
vključevanju matematičnih konceptov v življenjske situacije (Tye 1993) in ak-
tivneje sodelujejo v procesu učenja svojih otrok (Morgan in Tremere 1993). J.
Bernie in M.-C. Lall (2008) sta ugotovili, da vključevanje staršev v učenje ma-
tematike pozitivno vpliva na dosežke učencev, izboljša matematično znanje
staršev, zvišuje vključenost staršev v šolsko življenje in splošno izobraževanje
njihovih otrok.
Vzgojitelj ima veliko priložnosti, kjer lahko tesno sodeluje s starši in jih
seznani z zgodnjo matematiko ter strategijami vključevanja le-te v vsako-
dnevna domača opravila, ki zahtevajo prepoznavanje matematike v realnih
situacijah. Starši morajo imeti podporo s strani vzgojitelja, da bodo lahko
svojim otrokom ponudili široko paleto matematičnih izkušenj, ki so smiselno
vključene v njihove aktivnosti ter jim ponujajo užitek in veselje. Zato se zdi
v ozaveščanje staršev o pomembnosti zgodnjega učenja matematike in nji-
hovo seznanjanje z osnovnimi koncepti koristno vlogati čas in sredstva.
Raziskovalni problem
Otrok večino časa preživi v vrtcu s svojimi vrstniki in vzgojitelji. V procesu so-
cializacije in učenja sta domače in vrtčevsko okolje kot dva sistema preple-
315
procedur (Onslow 1992). R. Pritchard (2004) je analizirala številne raziskave,
ki poročajo, da obstajajo povezave med stališči in prepričanji staršev o ma-
tematiki ter med odnosom njihovih otrok do matematike. Odnos staršev do
matematike pomembno vpliva tudi na uspešnost otrok pri tem predmetu
(Pritchard 2004).
Da bi malčkom omogočili vsakodnevno razvijanje matematičnih zmož-
nosti, bi bilo potrebno (Cannon in Ginsburg 2008; Harris, Petersen in Smither-
Wulsin 2017):
– seznaniti starše z zgodnjimi matematičnimi koncepti in s pomenom
vpeljevanja le-teh v starostnem obdobju od 1 do 3 let,
– staršem omogočiti pomoč pri premagovanju strahov pred matematiko
in
– staršem ponuditi konkretne pripomočke, ki omogočajo učenje mate-
matičnih konceptov skozi dnevno rutino v domačem okolju.
Starši so pripravljeni vključiti zgodnje matematične elemente v domače
okolje, če vedo, kako to storiti (Starkey in Klein 2000). Starkey in A. Klein (2000)
sta pokazala, da je seznanjanje staršev o metodah učenja matematike učin-
kovito, saj so bili otroci staršev, ki so bili deležni matematičnih delavnic, uspe-
šnejši pri matematiki kot otroci staršev, ki se delavnic niso udeležili. Seznanja-
nje z metodami učenja pripomore k temu, da so starši samozavestnejši pri
vključevanju matematičnih konceptov v življenjske situacije (Tye 1993) in ak-
tivneje sodelujejo v procesu učenja svojih otrok (Morgan in Tremere 1993). J.
Bernie in M.-C. Lall (2008) sta ugotovili, da vključevanje staršev v učenje ma-
tematike pozitivno vpliva na dosežke učencev, izboljša matematično znanje
staršev, zvišuje vključenost staršev v šolsko življenje in splošno izobraževanje
njihovih otrok.
Vzgojitelj ima veliko priložnosti, kjer lahko tesno sodeluje s starši in jih
seznani z zgodnjo matematiko ter strategijami vključevanja le-te v vsako-
dnevna domača opravila, ki zahtevajo prepoznavanje matematike v realnih
situacijah. Starši morajo imeti podporo s strani vzgojitelja, da bodo lahko
svojim otrokom ponudili široko paleto matematičnih izkušenj, ki so smiselno
vključene v njihove aktivnosti ter jim ponujajo užitek in veselje. Zato se zdi
v ozaveščanje staršev o pomembnosti zgodnjega učenja matematike in nji-
hovo seznanjanje z osnovnimi koncepti koristno vlogati čas in sredstva.
Raziskovalni problem
Otrok večino časa preživi v vrtcu s svojimi vrstniki in vzgojitelji. V procesu so-
cializacije in učenja sta domače in vrtčevsko okolje kot dva sistema preple-
315
