Page 314 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 314
aša Živkovič in Sanela Mešinović
geometrijskih problemov. Sredstva, ki jih ponudimo otroku, morajo vzpod-
bujati miselni napor ter povečevati motivacijo za reševanje problema. V na-
sprotnem primeru ima didaktično sredstvo funkcijo posrednika oz. primitiv-
nega kalkulatorja (Hodnik Čadež in Manfreda Kolar 2009), v nekaterih prime-
rih ima lahko celo škodljiv učinek na učenje in uspešnost (McNeil in Jarvin
2007).
Starši in domače okolje
Zgodnje učenje matematike v vrtcu ni in ne sme biti le pripravljanje otrok na
šolsko matematiko, ampak priložnost, da z otroki razvijamo njihovo lastno
učinkovitost. S konkretnimi izkušnjami se neformalno učijo osnovne mate-
matične koncepte, na katerih lahko v osnovni šoli gradijo formalnejše in ab-
straktnejše koncepte.
Prvih nekaj let otrokovega življenja imajo starši in domače okolje največji
vpliv na razvoj možganov, kar se kaže v šolskem uspehu in na drugih pod-
ročjih življenja (Harris in Petersen 2017). Posledično interakcija med starši in
otrokom vpliva na zgodnje razumevanje matematike. Melhuish idr. (2008) so
pokazali, da poleg socialno-ekonomskega statusa domače učno okolje po-
membno vpliva na otrokove matematične dosežke. Otroci, katerih starši se
zavedajo pomembnosti svoje vpletenosti v učno okolje in so seznanjeni z
njihovimi dosežki, oblikujejo pozitiven odnos do šole in so učno uspešnejši
(Epstein 1992). Bogata učna okolja, ki vključujejo pomembne matematične iz-
kušnje, so povezana z višjimi dosežki otrok (Biddulph, Biddulph in Biddulph
2003).
Otroci v domačem okolju delujejo bolj sproščeno, saj so čustveno navezani
na starše in se počutijo varne, zato so tudi zmožni izraziti svoje znanje, ki ga
v neznanem okolju ne bi. Cai (2003) je pokazal, da je vpletenost staršev sta-
tistično pomemben napovedovalec matematičnega dosežka njihovih otrok,
prav tako pa spodbuja pozitivno vedenje in čustveni razvoj.
Otroci, ki v času od 1 do 3 let živijo v spodbudnem matematičnem okolju,
so ob vstopu v šolo uspešnejši pri razumevanju matematičnih konceptov kot
otroci, ki v tej razvojni dobi nimajo matematično spodbudnega okolja (Ber-
kowitz idr. 2016; Levine idr. 2010).
Spodbujanje matematičnega mišljenja je lahko za nekatere starše zelo zah-
tevna naloga, saj jo spremljajo anksioznost, nemoč, strah in odpor do mate-
matike, ki izvirajo iz lastne negativne izkušnje oz. negotovosti glede svojih
matematičnih znanj (Harris in Petersen 2017; Haylock 2007). Strah pred mate-
matiko se lahko prenese na otroka, začetni vtisi pa imajo lahko dolgotrajne
učinke (Cannon in Ginsburg 2008). Mnogo staršev trdi, da je matematika po-
membna, vendar meni, da je dolgočasna, saj temelji na pomnjenju pravil in
314
geometrijskih problemov. Sredstva, ki jih ponudimo otroku, morajo vzpod-
bujati miselni napor ter povečevati motivacijo za reševanje problema. V na-
sprotnem primeru ima didaktično sredstvo funkcijo posrednika oz. primitiv-
nega kalkulatorja (Hodnik Čadež in Manfreda Kolar 2009), v nekaterih prime-
rih ima lahko celo škodljiv učinek na učenje in uspešnost (McNeil in Jarvin
2007).
Starši in domače okolje
Zgodnje učenje matematike v vrtcu ni in ne sme biti le pripravljanje otrok na
šolsko matematiko, ampak priložnost, da z otroki razvijamo njihovo lastno
učinkovitost. S konkretnimi izkušnjami se neformalno učijo osnovne mate-
matične koncepte, na katerih lahko v osnovni šoli gradijo formalnejše in ab-
straktnejše koncepte.
Prvih nekaj let otrokovega življenja imajo starši in domače okolje največji
vpliv na razvoj možganov, kar se kaže v šolskem uspehu in na drugih pod-
ročjih življenja (Harris in Petersen 2017). Posledično interakcija med starši in
otrokom vpliva na zgodnje razumevanje matematike. Melhuish idr. (2008) so
pokazali, da poleg socialno-ekonomskega statusa domače učno okolje po-
membno vpliva na otrokove matematične dosežke. Otroci, katerih starši se
zavedajo pomembnosti svoje vpletenosti v učno okolje in so seznanjeni z
njihovimi dosežki, oblikujejo pozitiven odnos do šole in so učno uspešnejši
(Epstein 1992). Bogata učna okolja, ki vključujejo pomembne matematične iz-
kušnje, so povezana z višjimi dosežki otrok (Biddulph, Biddulph in Biddulph
2003).
Otroci v domačem okolju delujejo bolj sproščeno, saj so čustveno navezani
na starše in se počutijo varne, zato so tudi zmožni izraziti svoje znanje, ki ga
v neznanem okolju ne bi. Cai (2003) je pokazal, da je vpletenost staršev sta-
tistično pomemben napovedovalec matematičnega dosežka njihovih otrok,
prav tako pa spodbuja pozitivno vedenje in čustveni razvoj.
Otroci, ki v času od 1 do 3 let živijo v spodbudnem matematičnem okolju,
so ob vstopu v šolo uspešnejši pri razumevanju matematičnih konceptov kot
otroci, ki v tej razvojni dobi nimajo matematično spodbudnega okolja (Ber-
kowitz idr. 2016; Levine idr. 2010).
Spodbujanje matematičnega mišljenja je lahko za nekatere starše zelo zah-
tevna naloga, saj jo spremljajo anksioznost, nemoč, strah in odpor do mate-
matike, ki izvirajo iz lastne negativne izkušnje oz. negotovosti glede svojih
matematičnih znanj (Harris in Petersen 2017; Haylock 2007). Strah pred mate-
matiko se lahko prenese na otroka, začetni vtisi pa imajo lahko dolgotrajne
učinke (Cannon in Ginsburg 2008). Mnogo staršev trdi, da je matematika po-
membna, vendar meni, da je dolgočasna, saj temelji na pomnjenju pravil in
314
