Page 317 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 317
Vključevanje staršev v zgodnje učenje matematike
stavljala torbica, v kateri so bile kartonke z matematično vsebino, in zvezek
z izbranimi matematičnimi nalogami. Zvezek je vseboval 27 nalog s področja
števil, geometrije, razvrščanja, urejanja in prirejanja ter kombinatorike, opre-
mljene s fotografijami.
V uvodnem delu zvezka so bili zapisani navodila za starše ter spletni na-
slov, kamor so lahko poslali poljubno fotografijo s komentarjem. Navodilo je
staršem narekovalo, da si z otrokom izberejo nalogo iz zvezka in po otroko-
vih zmožnostih ustvarijo oz. izdelajo matematično igro, ki jo nato prinesejo v
vrtec.
Podatke smo zbrali kvalitativno, in sicer z opazovanjem in s pogovorom s
starši. Pred in po izvedbi raziskave smo starše povprašali o njihovem odnosu
do matematike. Pogovor je potekal individualno z vsakim staršem, saj smo
želeli ugotovili vzroke za pozitiven oz. negativen odnos do matematike. Da
bi pridobili mnenje staršev o ustreznosti našega pristopa, smo jih zaprosili,
da nam povratne informacije o aktivnostih, izvedenih doma, posredujejo na
dani spletni naslov.
Razprava in evalvacija
Pred izvedbo raziskave smo se pogovorili s starši glede njihovega odnosa do
matematike. Ugotovili smo, da ima večina staršev (16) negativen odnos do
matematike, ki izvira iz lastne negativne izkušnje oz. negotovosti glede svo-
jih matematičnih znanj. Le dva starša poročata, da nimata ne pozitivnih in ne
negativnih matematičnih izkušenj. Strinjamo se s trditvijo B. Japelj Pavešić
(2014), ki pravi, da lahko matematika zaradi svoje specifičnosti vzbuja nela-
godje pri starših zaradi lastne nesamozavestni oz. pretekle izkušnje. Neka-
teri starši so namreč to trdtiev potrdili. Zavedati se moramo, da izkušnje star-
šev pomembno vplivajo na pripisovanje pomena pomembnosti matematič-
nemu znanju. Otrok, ki znanje usvoji, vendar ne dobi povratne informacije
ali potrditve o svojem znanju od odrasle osebe, ki ji zaupa, ne bo začel ce-
niti svojega znanja (Japelj Pavešić 2014, 28). Poleg tega, ni dovolj, da vrtec
otroku ponuja veliko odličnih priložnosti za učenje matematike, treba je na-
rediti še naslednji korak: vključiti starše v prepoznavanje otrokovega znanja,
dvigniti njihovo zanimanje za dosežke in izdelke njihovih otrok ter uskladiti
pričakovanja do otrokovega napredovanja v matematiki z njegovimi doma-
čimi (Japelj Pavešić 2014, 28).
Vsi starši (18) izbrane vrtčevske skupine otrok so se udeležili matematičnih
delavnic, kjer so dobili potrebne informacije glede izvedbe raziskave. Starši,
ki so se udeležili delavnic, so bili tudi pripravljeni sodelovati v raziskavi. Pri
tem so pokazali veliko mero ustvarjalnosti in angažiranosti: tako so starši
317
stavljala torbica, v kateri so bile kartonke z matematično vsebino, in zvezek
z izbranimi matematičnimi nalogami. Zvezek je vseboval 27 nalog s področja
števil, geometrije, razvrščanja, urejanja in prirejanja ter kombinatorike, opre-
mljene s fotografijami.
V uvodnem delu zvezka so bili zapisani navodila za starše ter spletni na-
slov, kamor so lahko poslali poljubno fotografijo s komentarjem. Navodilo je
staršem narekovalo, da si z otrokom izberejo nalogo iz zvezka in po otroko-
vih zmožnostih ustvarijo oz. izdelajo matematično igro, ki jo nato prinesejo v
vrtec.
Podatke smo zbrali kvalitativno, in sicer z opazovanjem in s pogovorom s
starši. Pred in po izvedbi raziskave smo starše povprašali o njihovem odnosu
do matematike. Pogovor je potekal individualno z vsakim staršem, saj smo
želeli ugotovili vzroke za pozitiven oz. negativen odnos do matematike. Da
bi pridobili mnenje staršev o ustreznosti našega pristopa, smo jih zaprosili,
da nam povratne informacije o aktivnostih, izvedenih doma, posredujejo na
dani spletni naslov.
Razprava in evalvacija
Pred izvedbo raziskave smo se pogovorili s starši glede njihovega odnosa do
matematike. Ugotovili smo, da ima večina staršev (16) negativen odnos do
matematike, ki izvira iz lastne negativne izkušnje oz. negotovosti glede svo-
jih matematičnih znanj. Le dva starša poročata, da nimata ne pozitivnih in ne
negativnih matematičnih izkušenj. Strinjamo se s trditvijo B. Japelj Pavešić
(2014), ki pravi, da lahko matematika zaradi svoje specifičnosti vzbuja nela-
godje pri starših zaradi lastne nesamozavestni oz. pretekle izkušnje. Neka-
teri starši so namreč to trdtiev potrdili. Zavedati se moramo, da izkušnje star-
šev pomembno vplivajo na pripisovanje pomena pomembnosti matematič-
nemu znanju. Otrok, ki znanje usvoji, vendar ne dobi povratne informacije
ali potrditve o svojem znanju od odrasle osebe, ki ji zaupa, ne bo začel ce-
niti svojega znanja (Japelj Pavešić 2014, 28). Poleg tega, ni dovolj, da vrtec
otroku ponuja veliko odličnih priložnosti za učenje matematike, treba je na-
rediti še naslednji korak: vključiti starše v prepoznavanje otrokovega znanja,
dvigniti njihovo zanimanje za dosežke in izdelke njihovih otrok ter uskladiti
pričakovanja do otrokovega napredovanja v matematiki z njegovimi doma-
čimi (Japelj Pavešić 2014, 28).
Vsi starši (18) izbrane vrtčevske skupine otrok so se udeležili matematičnih
delavnic, kjer so dobili potrebne informacije glede izvedbe raziskave. Starši,
ki so se udeležili delavnic, so bili tudi pripravljeni sodelovati v raziskavi. Pri
tem so pokazali veliko mero ustvarjalnosti in angažiranosti: tako so starši
317
