Page 339 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 339
Raziskovanje glasbenega razvoja in pomen
glasbenega okolja za dojenčka
Bogdana Borota
Univerza na Primorskem
bogdana.borota@pef.upr.si
Raziskovanje glasbenega razvoja pri dojenčku je poseben izziv, ki so se ga v
20. stoletju lotevali na različne načine. Pogled na pristope k raziskovanju z di-
ahrone perspektive nam pokaže pomemben premik od opazovanja lastnih
otrok in testiranja v laboratorijih k opazovanju glasbenega vedênja v narav-
nem okolju. Pod vplivom drugih znanosti so se raznovrstni odzivi dojenčka na
glasbo interpretirali kot oblike glasbenega vedênja, in ne kot odziv na stimulus
iz okolja. S poznavanjem prirojenih glasbenih dispozicij se je védenje o oblikah
glasbenega vedênja spremenilo. V prispevku zato zagovarjamo predpostavko,
da je dojenček velik poznavalec glasbe. Pri tem poudarimo pomen procesov
akulturacije v družinskem okolju in na novo opredelimo nekatere oblike glas-
benega vedênja dojenčka v povezavi z njegovimi zaznavnimi sposobnostmi
ter razvojem glasbene zavesti. Na podlagi raziskav v ameriškem kulturnem
okolju ugotavljamo tudi, da v prvem letu življenja odzivov dojenčka na glasbo
in zvoke še ne moremo interpretirati kot oblike melodičnega ali ritmičnega ve-
dênja niti jih ne moremo povezovati s sposobnostjo imitacije glasbe.
Ključne besede: raziskovanje glasbenega razvoja, glasbeni razvoj dojenčka,
glasbene dispozicije, oblike glasbene zavesti pri dojenčku
Uvod
Tako kot ni otroka brez vsaj nekaj inteligentnosti, ga tudi ni brez vsaj nekaj
glasbenih dispozicij (Gordon 1995).¹ Edwin Gordon s to ugotovitvijo usmeri
našo pozornost na iskanje povezav med glasbenim okoljem in razvojem glas-
benih dispozicij. Prirojene dispozicije za glasbo so podobne kot za govor.
V obeh primerih gre za slušno-govorno modaliteto, saj jezik in glasbo za-
znavamo in izvajamo kot zaporedje govorjenih, zapetih ali preko gibanja v
času izvedenih zvočnih vzorcev (Sloboda 2007). Ameriški psiholog in razisko-
valec glasbene kognicije John Sloboda je glasbene dispozicije opredelil na
¹ Gordonove raziskave nakazujejo, da ima posameznik najvišjo stopnjo glasbenega potenciala
ob rojstvu. Če otroka ne spodbujamo, da glasbene dispozicije uporablja, se v možganih ne tvo-
rijo sinapse. Nevrolog Robert Post ugotavlja, da sinapse, ki niso uporabljene za glasbo, začnejo
podpirati druge zaznave, kot je npr. vidna (Gordon 1995).
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.339-352
glasbenega okolja za dojenčka
Bogdana Borota
Univerza na Primorskem
bogdana.borota@pef.upr.si
Raziskovanje glasbenega razvoja pri dojenčku je poseben izziv, ki so se ga v
20. stoletju lotevali na različne načine. Pogled na pristope k raziskovanju z di-
ahrone perspektive nam pokaže pomemben premik od opazovanja lastnih
otrok in testiranja v laboratorijih k opazovanju glasbenega vedênja v narav-
nem okolju. Pod vplivom drugih znanosti so se raznovrstni odzivi dojenčka na
glasbo interpretirali kot oblike glasbenega vedênja, in ne kot odziv na stimulus
iz okolja. S poznavanjem prirojenih glasbenih dispozicij se je védenje o oblikah
glasbenega vedênja spremenilo. V prispevku zato zagovarjamo predpostavko,
da je dojenček velik poznavalec glasbe. Pri tem poudarimo pomen procesov
akulturacije v družinskem okolju in na novo opredelimo nekatere oblike glas-
benega vedênja dojenčka v povezavi z njegovimi zaznavnimi sposobnostmi
ter razvojem glasbene zavesti. Na podlagi raziskav v ameriškem kulturnem
okolju ugotavljamo tudi, da v prvem letu življenja odzivov dojenčka na glasbo
in zvoke še ne moremo interpretirati kot oblike melodičnega ali ritmičnega ve-
dênja niti jih ne moremo povezovati s sposobnostjo imitacije glasbe.
Ključne besede: raziskovanje glasbenega razvoja, glasbeni razvoj dojenčka,
glasbene dispozicije, oblike glasbene zavesti pri dojenčku
Uvod
Tako kot ni otroka brez vsaj nekaj inteligentnosti, ga tudi ni brez vsaj nekaj
glasbenih dispozicij (Gordon 1995).¹ Edwin Gordon s to ugotovitvijo usmeri
našo pozornost na iskanje povezav med glasbenim okoljem in razvojem glas-
benih dispozicij. Prirojene dispozicije za glasbo so podobne kot za govor.
V obeh primerih gre za slušno-govorno modaliteto, saj jezik in glasbo za-
znavamo in izvajamo kot zaporedje govorjenih, zapetih ali preko gibanja v
času izvedenih zvočnih vzorcev (Sloboda 2007). Ameriški psiholog in razisko-
valec glasbene kognicije John Sloboda je glasbene dispozicije opredelil na
¹ Gordonove raziskave nakazujejo, da ima posameznik najvišjo stopnjo glasbenega potenciala
ob rojstvu. Če otroka ne spodbujamo, da glasbene dispozicije uporablja, se v možganih ne tvo-
rijo sinapse. Nevrolog Robert Post ugotavlja, da sinapse, ki niso uporabljene za glasbo, začnejo
podpirati druge zaznave, kot je npr. vidna (Gordon 1995).
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.339-352
